Večer s pridihom Ernesta Hemingwaya je začel panonski dedek Rajh, ki je prinesel s seboj prekmurske dobrote v obliki toplih ocvirkov z jabolki in hladnih mesnin, ki smo jih prisotni poplaknili s pivom. In to ne s katerimsibodi, ampak s takim, ki je dobro kot češko, a je vendarle naše – s Kratochwillom, kot je med predstavitvami jedi in hkratnim zabavanjem gostov poudaril Pope.
»Jadranski nono«, ki je prevzel štafetno kuhalnico od Rajha, je obiskovalcem zatem ponudil malce nenavadno hobotnico. Ta je namreč – v družbi krompirja in pečenega lista ohrovta - namesto v oljčnem plavala v bučnem olju oziroma črnem zlatu, kot mu pravijo Prekmurci, odkar so pošle tamkajšnje zaloge nafte. Hobotnico se je zalilo s Čotarjevo vitovsko, letnik 2008, in da je bil to res popoln večer »starcev«, kot je zopet pomodroval Pope, jo je predstavil starejši Čotar – Branko.
Čeprav ni poskakoval v ritmu čardaša, kot je bilo napovedano, je za vrhunec večera poskrbel prav Rajh s piščančjim paprikašem. V grahovi kremi in s testeninami s piščancem ter dodoli z ocvrto čebulo, je požel splošno odobravanje občinstva. Edini očitek je bil izbor vina – Steyerjeva zvrst, letnik 2010, ki Čotarjevi macerirani vitovski nikakor ni uspel slediti. Naslednja Popetova jadranska stvaritev – sardoni iz ponve s krompirjevim bakalajem in podušeno špinačo ni bil kakšen presežek, predvsem ne zaradi sardonov, ki niso dišali najbolj sveže. Bolje so jo odnesli tisti, ki so iz takšnih ali drugačnih razlogov zavrnili uživanje ribje hrane, za kar so bili »nagrajeni« z odličnim jelenovim filejem. Pope se je sicer odkupil z šest let staro macerirano malvazijo.
Pri sladici, imenovani Zbogom, orožje, sta prekmurski dedek in jadranski nono združila moči v jabolčnem štrudlju, rejtašu iz maka in višnje ter vaniljevi kremi, piko na i pa je dodal Steyerjev sladek dišeči traminec iz leta 2008. Na gradu napovedujejo, da bo iz njihove kuhinje še naprej vsak teden dišalo drugače.