"Kar se danes v Sloveniji dogaja in česar so družabna omrežja integralen del, je zavedanje ljudi, da če je dovolj glaskov, ti lahko postanejo močen glas," je na pogovoru v organizaciji Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije na Fakulteti za družbene vede poudaril direktor in odgovorni urednik Radia Kaos Aljaž Bitenc Pengov. Po njegovem mnenju sta sovpadla trenutka navdušenja nad družabnimi mediji in tudi nad aktivnim državljanstvom.
Svetovalec za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič pa meni, da so razlogi za proteste 20 let tranzicije, ki nas je danes ujela. "Živeli smo v prepričanju, da smo neka zgodba o uspehu," je pojasnil. Zato je po njegovih besedah osnovni razlog za proteste nezadovoljstvo ljudi z življenjem na splošno. "Digitalni mediji so bili neke vrste vazelin, ki je olajšal zadevo predvsem, kar se tiče organizacije posameznih dogodkov, kar je sprožilo proteste, pa je dejansko nezadovoljstvo s samo tranzicijo," je dodal.
Komunikolog Domen Savič pa je poudaril, da bi se pri aktivaciji ljudje morali bolj ukvarjati s tem, kako komunikacijo prek družabnih omrežij preseliti v neko družbeno relevantno akcijo, in ne toliko s tem, kdo kaj sporoča. Kot pravi, pa je glavna stvar, ki so jo protestniki odnesli od spleta ta, da na ulici ne bodo sami. "To ni nekaj, kar si je izmislila manjša skupinica," je dejal.
Tudi po mnenju predavateljice s katedre za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin so ljudje s pomočjo spleta in protestov dobili občutek, da so skupaj lahko močni. Živeli smo v rezultatih dela prejšnjih generacij, zdaj pa se država v socialnih temeljih "ruši na vseh področjih", je še izpostavila in dodala, da se sicer družabna omrežja vedno bolj vključujejo v pedagoški proces.
Vasja Veber iz FM Musicka je pojasnil, da slovenskih medijev zmanjkuje, saj so ljudje vedno več na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. Pred nekaj leti je bilo po njegovih besedah veliko več "živih spletnih mest" v Sloveniji, a so šla ta počasi v pozabo, saj zdaj ni dodane vrednosti, ki jo mediji lahko nudijo.
Tudi glasba je oblika protesta, pa je spomnil glasbenik Miha Blažič. Meni, da so bili sicer sistemi v državi relativno dobro postavljeni, zato je logično, da je iz tega nastala pasivnost ljudi. "Za marsikaj smo mislili, da je država avtomatično dolžna poskrbeti, ampak to se ni zgodilo na številnih področjih," je še povedal.
Četrta t. i. vseslovenska ljudska vstaja bo sicer potekala v soboto, in sicer pod geslom Skupaj do konca.
