Vlada je državnotožilski svet k izdelavi mnenja pozvala 22. februarja. Sprva je bil rok za izdelavo mnenja tri dni po prejemu vladnega sklepa, nato pa je vlada na seji prejšnji teden sklenila, da se ta rok podaljša do 6. marca. Na državnotožilskem svetu so v sredo, torej na dan, ko je potekel rok, ki ga je postavila vlada, pojasnili, da so na torkovi seji dne obravnavali »tudi problematiko v zvezi z oblikovanjem mnenja«.
Izjav zaenkrat ne dajejo
Kot so pojasnili, o odločitvi ne dajejo izjav, dokler naslovnik ne bo prejel pisnega odpravka sklepa.
Vlada je mnenje državnotožislkega sveta želela v zvezi z nadzorom, ki ga namerava MNZ opraviti zaradi imenovanja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Odločbo o izvedbi nadzora je 11. februarja izdal notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Vinko Gorenak. Generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju in državnotožilskemu svetu pa je bila odločba vročena 12. februarja.
Fišer: MNZ stopnjuje pritiske
Na vrhovnem državnem tožilstvu so prepričani, da je nadzor nezakonit. Fišer je pred dobrima dvema tednoma opozoril, da notranje ministrstvo stopnjuje pritiske na tožilstvo, zadnji tak primer pa naj bi bil prav nadzor zaradi imenovanja Boštjana Škrleca.
Takrat bi morala komisija notranjega ministrstva obiskati tožilstvo, a se to ni zgodilo. Državna sekretarka na notranjem ministrstvu Barbara Brezigar je pojasnila, da so tisti dan dopoldne izvedeli, da tožilstvo 15 minut pred njihovim napovedanim obiskom organizira novinarsko konferenco, zato so sklenili, da komisija ne odide na tožilstvo. Prav tako so prejeli Fišerjev dopis, v katerem nasprotuje obisku, saj da na njem ne bosta prisotna dva člana državnotožilskega sveta.
Odgovor Fišerja so ocenili kot zavrnitev nadzora, vladi pa predlagali, naj oceni, ali naj se nadzor opravi ali ne.
Ne gre za poseg v samostojnost državnega tožilca
Vlada je na današnji seji ugotovila, da pri omenjenem nadzoru ne gre za poseg v samostojnost državnega tožilca pri odločanju v konkretni zadevi, »kot navaja generalni državni tožilec v obvestilu o zavrnitvi neposrednega pravosodnega nadzora«.
Predmet nadzora so namreč odločitve v posameznih zadevah državnotožilske uprave, ki jih je Fišer sprejel v okviru izvrševanja pristojnosti predstojnika državnega tožilstva, pojasnjujejo na vladi. Po njihovem mnenju pa izvrševanje zadev državnotožilske uprave, ki so predmet nadzora, ne sodi v okvir odločanja državnega tožilca, zato se nadzor lahko izvrši.
