Sezona treviškega radiča je, prodajajo ga v še tako zakotni samopostrežni, zato ni ovir, da ne bi mogli svežega pripraviti prav na dan vseh žen. Treviški radič je v italijanski kuhinji prava delikatesa, pravijo mu tudi fiore d'inverno, kar ne pomeni peklenska (inferno) roža, kot bi lahko kdo na hitro prebral, ampak zimska (inverno) roža, zimski cvet. Pravzaprav gre za pozni radič nežno grenke arome, sorodnik cikorije, ki je v italijanski kuhinji prav tako zelo cenjena, in to ne le kot kavni nadomestek. Zanimivo je, da sta treviškega radiča dve sorti. Prva raste od aprila do oktobra, zimska sorta pa od oktobra do aprila, kar pomeni, da je mogoče vse leto dobiti povsem svežega. Treviški radič je dobil svoje ime po občini Treviso v bližnji Benečiji, nedaleč od slovenske meje. Tam pridelujejo tudi znano penino prosecco in sir asiago, sorodnik parmezana.
Za treviški radič velja, da so ga kmetje odkrili po naključju, ko so pri spravilu pridelka na polju pozabili nekaj glav radiča. Ko so pozneje odstranili odmrle zunanje liste, so v notranjosti zagledali mlade poganjke, iz katerih so vzgojili povsem novo sorto. V Benečiji ga pridelujejo že od konca 18. stoletja in so tako ponosni nanj, da so mu nadeli oznako z zaščitenim geografskim izvorom, kakor smo vajeni pri dobrih vinih. Treviški radič je poleg zelja, repe in podobnih pridelkov najbolj cenjena in uporabna zimska zelenjava, ki uspeva v mrazu, a ne v zmrzali, zato je milo jadransko podnebje v Benečiji kot nalašč zanj. Ko ga kupujete, naj bodo listi čvrsti in lepe temno rdeče do vijolične barve z belimi stebli. Nikakor ne sme biti uvel ali rjavkaste barve. Pripravimo ga lahko surovega kot solato, narežemo in na hitro skuhamo kot prilogo raznim jedem, narežemo ga in z njim obložimo pico, še preden jo spečemo, pripravimo ga lahko na žaru in v pečici, ujame se s pršutom in sirom, poda pa se celo k ribam (denimo namesto blitve skupaj s krompirjem).
Treviška rižota po kraško
Potrebujemo: 350g okroglozrnatega riža, 300g treviškega radiča, 2 šalotki, 50g narezanega kraškega pršuta, 1dl terana, 5 žlic ekstra deviškega olivnega olja, 40g masla, 50g parmezana, morsko sol, sveže zmlet poper, 3 stroke česna, 2 vejici svežega peteršilja, timijan.
Priprava: Treviški radič očistimo in grobo narežemo. Rezine pršuta prečno narežemo na trakce. V večji lonec damo tri žlice olivnega olja, na katerega stresemo riž. Pristavimo in med mešanjem pražimo slabe tri minute. Prilijemo skodelico vroče vode in počasi kuhamo, da tekočina povsem izpari (pazimo, da se ne prismodi). Tedaj prilijemo naslednjo skodelico vode. Postopek ponavljamo približno deset minut, da riž skuhamo na zob, in odstavimo. Šalotko in česen olupimo in drobno sesekljamo. V ponev damo preostalo olivno olje, dodamo šalotko in česen ter pristavimo. Ko zadiši, dodamo pršut in med mešanjem počasi pražimo, da čebula postekleni (ne sme porjaveti). Zalijemo s teranom in med mešanjem tekočino povsem ukuhamo. Dodamo narezan treviški radič, posolimo in pražimo do mehkega. Po potrebi prilijemo malo vode. Parmezan drobno nastrgamo, peteršilj drobno sesekljamo. Kuhanemu rižu dodamo opražen treviški radič, nastrgan parmezan, sesekljan peteršilj, ščep zdrobljenega timijana ter ščepec popra. Premešamo, potresemo s kosmi masla, pokrijemo in pustimo tri minute. Vročo rižoto razdelimo na krožnike in ponudimo z zeleno ali radičevo solato ter enakim teranom, kot smo ga uporabili za kuhanje.
