Koristi male, škoda za okolje pa neprecenljiva!

Pesnik bi ob ukročeni reki obmolknil

Nekoč so v Muri res iskali in tudi našli zlato. Pred leti sem obiskala dva še živeča iskalca zlata na Hrvaškem pri Legradu, ob izlivu Mure v Dravo, ki sta več desetletij služila s plemenito kovino. Tedaj sta mi za reportažo v Nedeljskem dnevniku moška v pozni jeseni življenja pripovedovala o preciznem delu več skupin, o tem, da so iskalci zlata na Muri tudi izumitelji juhe v prahu – ker so si v čolne na dolgo odsotnost od doma jemali zgoščeno in izsušeno juho, nato pa jo kar pomešali z rečno vodo in pojedli. Eden je odvil majčkeno culico s svetlečimi drobtinami in povedal, da je teh nekaj koščkov pustil za spomin na čase cvetočega poslovanja z nekim judovskim trgovcem z zlatom v Sloveniji.

Kreslin je v Bistrici kupil staro, propadajočo logarnico ob Muri, jo obnovil, da je lahko blizu ljubljene reke. »Kdor verjame, da bo na hidroelektrarni tisoč zaposlenih, se moti. Tam bo le eden, ki bo vklopil in izklopil gumb. Saj ne gre za romantiko in pesnjenje, tudi sicer številke govorijo, da projekt gradnje hidroelektrarn ni upravičen.«

Matjaž Hanžek ugovarja Kreslinu, da ni nič narobe, če je reka tako lepa, da pesnika spodbudi k pesmi. »Več zaposlitev si tu lahko obetajo, če Mura ostane nedotaknjena, a treba je znati naravo tudi izkoristiti in tržiti prosti čas. V knjigi 40 tisoč ur, ki je izšla 1974, je avtor razmišljal, da bomo do leta 2000 delali le še polovico časa, ker bomo že imeli dovolj materialnih dobrin za preživetje, zdaj pa proizvajamo dobrine, ki jih ne potrebujemo več. Usmeriti se bo treba v nematerialne dobrine, tudi v prosti čas. Stranski učinek te pretirane proizvodnje pa je uničeno okolje,« je povedal Hanžek, ko se je v okviru akcije Očistimo vode na lastne oči prepričal, da je kar osem onesnaževalcev Mure pri Gornji Radgoni na komaj nekaj sto metrih. Tako grdo delamo tudi z drugimi vodotoki.

Zvezdogledi bi izumrli

»Z gradnjo HE bi kar 18 vrst rib izginilo iz Mure, pri 10 vrstah bi se zmanjšala populacija. Murske ribe se drstijo gorvodno in premagujejo lahko le do 30cm visoke drče. Morale bi imeti dodatne struge, potok, da bi lahko nemoteno migrirale,« pojasni Vlado Drvarič iz Ribiške družine Gornja Radgona. Kot poznavalec narave po Lisjakovi strugi, ki so jo pred leti očistili ribiči in krajani, rad popelje mladino, jim pokaže številne zdravilne rastline, ki še rastejo ob Muri. Če bi postavili HE, bi uničili tudi to bogastvo, se boji. Ribe, ki bi jim grozilo izginotje, so: ogrica, podust, potočna postrv, jez, lipan, sulec, kečiga, platnica, sabljarka, menek, čep, beloplavuti globoček, pohra, pisanec, upiravec, zvezdogled, blistavec in činklja.

»Privezali se bomo na stroje, legli pred njih,« pove Goran Šoster, ki je bil aktiven za ohranitev neokrnjene Mure že pred četrt stoletja. »A najprej bomo seveda uporabili vsa pravna sredstva. Že pred 25 leti smo odbili prvi val navdušenja za pozidavo Mure, zdaj se pojavlja spet nov načrt v novi preobleki in ugotavljamo, da se bomo vse življenje upirali želji kapitala, da iz narave iztisne zadnji cent. Pred desetletji so na naši strani bili tudi kmetje, ki so bili večinski lastniki zemlje ob Muri. Številne male kmetije so prevzeli večji kmetje, konglomerati, ki v zemlji ne vidijo tradicionalne dobrine, ampak proizvodni faktor za pridobivanje profita. Uporabili jih bodo na način, ki prinaša večji dobiček. Četudi je to prodaja za HE. Toda mladim in starim ni vseeno za okolje, tudi ob dnevu mokrišč pride vse več podpornikov. Ne bodo mogli kar mimo volje ljudi graditi elektrarn, če je z njimi več škode kot koristi.«

Uničiti Unescovo svetovno dediščino

V letu 2011 je pet držav, med njimi tudi Slovenija, podpisalo deklaracijo o prvem zaščitenem območju na svetu, ki zadeva pet držav. Čezmejni naravni rezervat ob porečju Mure, Drave in Donave, poznan kot evropska Amazonija, bi bil največje zaščiteno območje v Evropi, saj se razteza 700 kilometrov daleč. Hrvati in Madžari so za svoj del porečja biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava že prejeli Unescovo zaščito, za katero pripravljajo kandidaturo tudi v Srbiji ter v Sloveniji in Avstriji. »To je najvišje možno priznanje za naravo in ima mnogo večji ekonomski učinek kot HE,« pove gradbeni inženir Stojan Habjanič. »Dokazano je, da je za lokalni razvoj najbolje, če gre za sonaravni razvoj, turizem, kmetijstvo. Za blaginjo regije so to najbolj dolgotrajni in najbolj stabilni učinki, bistveno bolj od industrializacije. Tako se razvijajo nepremičnine, ki ostajajo tu in tu so ljudje, ki tu živijo. Vse drugo je vezano na kapital od drugod in čim cenejšo delovno silo. Vsakih deset let pa se gospodarstvo seli drugam. Z dvema nazadnje planiranima hidroelektrarnama na Muri bi proizvedli le 1,5 odstotka vse slovenske elektrike. V uredbi o koncesiji za izgradnjo elektrarn na Muri je eksplicitna dikcija, da gre za 8 HE v nizu, torej ne za dve ali eno, kar nam ob velikem nasprotovanju domačinov skušajo vsiliti kot manjše zlo. Vlagatelj je celo trdil, da bi z gradnjami HE izboljšali kakovost rek, a študije kažejo drugače.« Zveza društev Moja Mura je na ministrstvo za infrastrukturo in prostor dala ugovor ter zahtevala, da se koncesija prekliče. Od njih pa so dobili odgovor, da vedo, da je treba v tekstu uredbe nekaj zadev popraviti. Kar domačini jemljejo kot norčevanje. Zato so se ob Muri že pričeli organizirati in ustanavljajo civilne pobude za ohranitev Mure.

Pri Mirču Babiču v mlinu na Muri v Veržeju je hrupno kot običajno. Mlinsko kolo teče, moka pa se steka v velike vreče. »Nekaj se bo z Muro verjetno moralo zgoditi, ker dolgo ne bodo pustili, da Mura teče mimo in nimajo nič od nje. Nekaj sto metrov nad mlinom so merili in ugotavljali, da 28 metrov globoko ni trdnih plasti, zato bo težko položiti zavese, ki bi preprečile, da bi voda odtekala mimo jezov. Kar pa se mlina tiče, če ne bomo več mogli delati, nam bo verjetno pripadla kaka odškodnina.«