"Slabo banko imamo ali pa je nimamo. Samo ta alternativa je, da je potem nimamo. Potem se pač rešuje zadeve tako, da se jih dejansko ne rešuje, saj se jih že sedaj ni. Oziroma da se jih rešuje tako, da bodo davkoplačevalci pač dali denar," je dejal državni sekretar, ki je avgusta vodil delovno skupino za priprave zakona o posebni družbi za upravljanje slabih terjatev bank.
Za urejanje problema slabih terjatev namreč po njegovih besedah poleg slabe banke obstajata le dve možnosti: da banka slabe terjatve ureja sama, kar mora v bistvu početi vseskozi, ali da slabo terjatev prenese na družbo v njeni lasti ali v lasti nekoga drugega, kar so tudi lahko vseskozi neovirano počele. Če niso, to pomeni, da so bile premalo ambiciozne, je dejal Šircelj.
Tretja možnost pa je, da v reševanje problema poseže država, ker banke niso dovolj dobro upravljale slabih terjatev. Država ustanovi družbo in prevzame te terjatve, izda obveznice za te terjatve in jih potem sama upravlja; to je slaba banka.
Šircelj o treh načinih
"Ti trije načini so, jaz tudi teoretično ne vem, ali obstaja še kakšen četrti način," je dejal Šircelj. Ob tem je dodal, da seveda obstaja še en ukrep - dokapitalizacija, ki pa je neodvisni proces in lahko gre z roko v roki z vsemi omenjenimi možnostmi, katerih temeljni cilj je, da banke očistijo bilance in začno opravljati vlogo, ki jo dejansko imajo - da zbirajo depozite in dajejo kredite.
"Nekih kompromisov tukaj ne vidim. So posebnosti, specifičnosti, podrobnosti, s katerimi pa ne boste rešili bančnega sistema," je menil državni sekretar.
Ocene predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Janeza Janše, da bo Slovenija do konca leta bankrotirala, če ne bo nadaljevala sanacije bančnega sektorja, Šircelj ni želel komentirati.
"Težko komentiram in nikoli nisem želel komentirati besed predsednika vlade ali drugih ministrov, ker tudi ne vem, v kakšnem kontekstu so bile izrečene. Je pa seveda bančni sistem v Sloveniji potreben sanacije, to vemo že dolgo časa. Spornih terjatev je zelo veliko," je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je bil način za sanacijo bank s posebno družbo v preteklosti sprejet tudi v okviru mednarodne javnosti, torej Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke. Slovenija po njegovih besedah sodeluje s temi organizacijami pri pripravi vseh podzakonskih aktov, potrebnih za začetek delovanja te družbe.
Spomnil je tudi na to, da Bruselj Slovenijo vseskozi opozarja na nujnost nadaljnjih reform in izvajanja sprejetih reform, kamor sodi tudi sanacija bančnega sektorja.
Vpliv sanacije s slabo banko na javne finance pa bo po Šircljevih besedah odvisen od vrednotenja slabih terjatev, pri čemer bodo metode vrednotenja določene s podzakonskimi akti.
"Tudi Banka Slovenije bo morala storiti vse, kar ima določeno v zakonih o bančništvu, da se banke sanirajo," je še opozoril Šircelj.
Jurša: Stranke glede holdinga in slabe banke relativno blizu rešitvi
Stranke, ki imajo najbolj različna stališča glede slabe banke in državnega holdinga, so relativno blizu rešitvam, je po pogajanjih potencialnih vladnih partneric ocenil vodja poslancev DeSUS Franc Jurša. Zato meni, da bodo v prihodnjih dneh to vprašanje razrešili. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič o vsebini pogajanj ni govoril.
Kot je v izjavi novinarjem pojasnil Jurša, so na pogajanjih "šli postopno od točke do točke, se dogovarjali, nekatere zadeve razčistili", nekatere pa bodo še v prihodnjih dneh.
Na vprašanje, katera od strank je popustila, je odgovoril le z besedami, da spoštujejo izjavo mandatarke Alenke Bratušek, in sicer, da bo vsak moral narediti korak nazaj. "Jaz menim, da bodo politiki in tudi strokovnjaki to tudi storili," je dejal. Po njegovih besedah ima Bratuškova že ime za novega finančnega ministra, a jim tega imena ni izdala.
Nekdanji minister Šušteršič o vsebini pogajanj ni govoril, saj ta še potekajo. Dogovorjeni so namreč, da pred končnim dogovorom ne bodo obveščali javnosti. To, da je Jurša komentiral pogajanja, pa zanj ni izgovor, da bi enako storil tudi sam, je še dodal Šušteršič.
Prav tako ni povedal, kdaj se bodo pogajanja nadaljevala. Pojasnil pa je, da svojih stališč, ki jih zastopa ob oblikovanju nove vlade, ni spremenil.
Drugi udeleženci pogajanj izjav medijem niso dajali.
Ministrstvo je objavilo predlog uredbe za zagon slabe banke
Uredba določa, da se ukrepi za krepitev stabilnosti lahko uporabljajo v banki, za katero medresorska komisija na podlagi ugotovitev Banke Slovenije prepozna, da ne zagotavlja ali v naslednjih 12 mesecih verjetno ne bo sposobna zagotavljati kapitalske ustreznosti v skladu z zahtevami regulatorja ali drugega nadzornega organa ter da je zaradi njenega stanja ogrožena stabilnost celotnega finančnega sistema.
Banka lahko pobudo za pomoč komisiji predloži sama. K njej mora predložiti predlog ukrepov ter pojasnila glede dosedanjih aktivnosti za povečanje kapitala banke in omejevanje tveganj, ki jih je izvedla v zadnjih 12 mesecih. Načrt prestrukturiranja oz. poslovna strategija mora podrobno opisovati korake za izhod iz krize in pot do doseganja dobičkonosnosti banke najpozneje v petih letih.
Družba za upravljanje s terjatvami bank (DUTB) premoženje banke lahko prevzame odplačno, torej za plačilo. DUTB odplačno pridobi tveganja banke z odplačnim prevzemom tveganih postavk tako, da banka vsa upravičenja iz naslova določenih tveganih postavk z vsemi pravicami prenese nanjo, ta pa ji zagotovi nadomestilo. DUTB lahko odplačno prevzame tvegane postavke banke le, če v banki hkrati sodeluje pri povečanju osnovnega kapitala banke ali drugih kapitalskih instrumentov banke.
Kot tvegane postavke se upoštevajo tiste, ki jih je banka pridobila pred 1. septembrom 2012, in ko gre za terjatve banke do neplačnikov, če vrednost glavnice in obresti na dan vrednotenja presega znesek 500.000 evrov, če kapitalske naložbe banke v delnice ali deleže v osnovnem kapitalu družb s sedežem v Sloveniji, ki jih je banka pridobila iz unovčenja zavarovanj ali pri povečanju osnovnega kapitala dolžnika s plačilom stvarnega vložka, ali če gre za nepremičnine, ki jih je banka pridobila iz unovčenja zavarovanja.
Uredba natančno določa, kateri korak med banko in dolžnikom se šteje za presečnega pri upoštevanju zgoraj navedenega datuma. DUTB lahko prevzame tvegane postavke banke, ki predstavljajo kapitalsko naložbo ali nepremičnino le, če je banka v zadnjih 12 mesecih izvedla aktivnosti za odprodajo teh sredstev pod tržnimi pogoji, ki pa niso bile uspešne. Lahko jih prevzame tudi, če banka teh aktivnosti ni izvedla, ker je ocenila, da zaradi razmer trgu takšna prizadevanja ne bi bila uspešna.
Vrednost tveganih postavk banke, ki jih ta prenese na DUTB, na podlagi realne dolgoročne ekonomske vrednosti sredstev ovrednoti banka sama. DUTB pa imenuje neodvisnega revizorja - ta v zadnjih treh letih ne bo smel biti nikakor povezan z banko -, ki na stroške banke preveri pravilnost teh ocen.
Uredba določa način vrednotenja terjatev, kapitalskih naložb in nepremičnin. Pri slednjih, denimo, se lahko za stanovanjske nepremičnine v vrednosti do 500.000 evrov uporablja cenitev Geodetske uprave RS, ki jo lahko cenilec po svoji presoji popravi. Banka lahko pri kapitalskih naložbah tisto, ki presega 10-odstotni delež v kapitalu družbe in je njena knjigovodska vrednost večja kot milijon evrov ovrednoti na podlagi cenitvenega poročila, ne starejše od enega leta, ki ga opravi neodvisni cenilec podjetja.
DUTB zagotovi plačilo ustreznega nadomestila v primeru odplačnega prevzema tveganih postavk banke praviloma z izdajo in izročitvijo obveznic DUTB, za katere je izdano državno poroštvo. DUTB lahko za plačilo pri banki, v kateri se izvajajo ukrepi, najame tudi posojilo z državnim poroštvom ali zagotovi druge vire financiranja. Vrednost sredstev, ki se kot tvegane postavke prenašajo na DUTB, se določi glede na ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednosti teh sredstev, zmanjšano za stroške refinanciranja DUTB.
Stroški refinanciranja DUTB se upoštevajo pri določanju vrednosti sredstev ob prenosu na način, da se diskontna stopnja poveča za obrestno mero zadolževanja DUTB, pri čemer se pri kapitalskih naložbah za dobo unovčevanja sredstev upošteva dve leti, pri nepremičninah štiri leta, pri terjatvah pa dobo zapadlosti terjatve, vendar ne pozneje kot 31. december 2017.
Uredba ureja še vrste poroštev, merila in pogoje za njihovo izdajo ter provizije za izdana poroštva.
