Zakona o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu je sprejela še vlada Janeza Janše, ki opravlja tekoče posle, že od začetka pa sta bila deležna nasprotovanja PS in SD. Obe stranki tudi zdaj ne skrivata, da si želita sprememb obeh zakonov.

Opustitev projekta slabe banke bi po besedah Janeza Šušteršiča pomenila, da bi ostali brez izvedljive rešitve za reševanje bank oz. bi na rešitev čakali pol leta. "To bi nas lahko nevarno približalo bankrotu," podobno kot Janez Janša opozarja Šušteršič.

Predstavniki potencialnih koalicijskih partneric se na čelu z mandatarko Alenko Bratušek v DZ pogajajo o dveh najtrših orehih pri sestavi nove vlade. Pri teh dveh vprašanjih sta si navzkrižnih stališč zlasti SD in DL, ki tako iščeta kompromis.

Nekdanji minister za finance in podpredsednik DL Šušteršič še vedno ne ve, kakšna bi lahko bila polovična rešitev glede slabe banke. Te se, kot je že dejal, ne da narediti "na pol".

Šušteršič pričakuje, da ima SD manevrski prostor, sicer "verjetno ne bi vabili na pogajanja". Prav zato, ker je SD od vsega začetka nasprotovala slabi banki in državnem holdingu, pa je Šušteršič sodelovanju v novi vladi odpovedal, je spomnil. "Danes bomo videli, koliko so pripravljeni popustiti, zato, da bi oblikovali vlado. Očitno je to tisto, kar si najbolj želijo," je pred pogajanji ocenil nekdanji minister.

Medtem pa poslanec SD Dejan Židan meni, da se bodo "ob dobri volji, razumu, ki ga imamo, in želji, da Sloveniji pomagamo, dogovorili".

Starman: SD mora spremeniti mnenje, tudi če doseže 90 odstotkov glasov

Da glede izpeljave projekta slabe banke ni prostora za velika pogajanja, je v izjavi novinarjem danes opozoril tudi poslanec DL Bojan Starman. Po njegovih besedah je treba "takoj zamašiti tiste luknje, pri katerih odteka kri in pripeljati nove dotoke krvi. Torej izboljšati konkurenčnost gospodarjenja in začeti odpirati delovna mesta".

"Kaj je treba narediti pri tem, je tako jasno, da to preprosto morajo narediti. Ne glede na to, ali vodjem strank potencialnih koalicijskih partneric to ugaja ali ne," je jasen Starman. Tudi če gremo "jutri na volitve in če SD dobi 90 odstotkov glasov, bo morala o tem spremeniti mnenje", je dodal poslanec.

Morebitne koalicijske partnerice soglasne na področju zdravstva

Člani ekspertne skupine morebitnih koalicijskih strank imajo praktično enake poglede na sedanje razmere v zdravstvu in tudi na razvoj zdravstva v prihodnje, je po današnjem sestanku skupine povedal Tomaž Gantar, ki so ga člani skupine pooblastili za dajanje izjav. Po njegovem mnenju tako ni težav, da bi pripravili skupen koalicijski program.

Minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Gantar je v izjavi za javnost dejal, da so se na sestanku vsi strinjali, da je zdravstvo javno in dostopno ter da je treba zagotoviti dolgoročno vzdržnost pri financiranju in zagotavljanju zdravstvenega varstva za vse. "Ni bilo govora o nobeni privatizaciji. To je zelo pomembno, da je naše stališče enotno, tako da ne vidimo nobene ovire, da ne bi mogli sodelovati," je poudaril Gantar, ki v ekspertni skupini zastopa DeSUS.

Glede reševanja trenutnega finančnega položaja v zdravstvu so se po Gantarjevih besedah na sestanku vsi strinjali, da je treba sprejeti interventne ukrepe. O konkretnih ukrepih ni želel govoriti. Dejal je, da je nabor ukrepov širši in da bo treba poseči na več področjih. Meni pa, da teh ukrepov ne bo težko uskladiti.

Na vprašanje, ali bo ostal minister za zdravje, je Gantar dejal, da danes niso imeli mandata govoriti o kadrovskih rešitvah, ampak predvsem o vsebinskih pogledih. Sicer pa po Gantarjevih besedah danes niso govorili samo za eno leto vnaprej, pač pa so se pogovarjali o dolgoročnih pogledih na zdravstvo.

Poleg Gantarja so v ekspertni skupini za zdravstvo sodelovali še Saša Markovič (DL), Andreja Črnak Meglič (SD) in Darko Jazbec (PS).

Markovičeva je po sestanku dejala, da so se načeloma glede vsebine strinjali, a da je treba uskladiti še "nekaj detajlov". Tako morajo uskladiti še mnenja glede sistema zavarovalništva. Moti jo predvsem, da ima Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) monopol nad zbiranjem obveznega zdravstvenega zavarovanja, meni tudi, da na ZZZS ta monopolni položaj precej izkoriščajo. Dejala je, da drastičnih sprememb ne morejo delati, "ampak tako, kot je, tudi ne more biti vnaprej". Zato bodo v kratkem organizirali konferenco, na kateri bodo izbrali najboljši sistem.