Ob vse glasnejših razpravah za dvig davka na dodano vrednost (DDV) in proti njemu je njegovo zvišanje najkasneje v prihodnjem letu dejansko neizbežno. Zagotovila ga je že vlada Janeza Janše, in sicer z maja lani sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ. Prav Janša je bil do dviga DDV, ki ga sicer vseskozi zagovarjajo v PS, še posebej kritičen, nazadnje včeraj, ko je dejal, da bo nekdaj 100 milijonov evrov, pridobljenih z dvigom DDV, zgolj napolnilo žepe tistih, ki da jih ogroža uvedba slabe banke.
V skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ se bo DDV zvišal takoj, ko bo vlada ugotovila, da je primanjkljaj presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Dvomov, da bo ta večji, dejansko ni več. Medtem ko nam je evropska komisija napovedala celo več kot petodstotnega, nekatere domače institucije pričakujejo, da bo nekje med napovedanimi tremi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda. Samo pretvorba pogojno spremenljivih co co obveznic NLB bo, spomnimo, k letošnjemu primanjkljaju prispevala okoli 0,9 odstotne točke BDP. Da bi se v tem primeru zagotovili »dodatni prihodki državnega proračuna«, zakon določa dvig splošne stopnje DDV, a ne za več kot tri odstotne točke. »Presežni primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne stopnje DDV ugotovi finančno ministrstvo na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po zaključnem računu za predhodno proračunsko leto,« še pravi zakon, v skladu s katerim tudi poseg v zakon o DDV ne bo potreben, saj je zakon o uravnoteženju javnih financ določil, da splošno stopnjo davka preprosto določi vlada.
Proračunske prilive z dvigom DDV si je Janševa vlada zagotovila v letih 2014 in 2015, če bi torej stopnja primanjkljaja tri odstotne točke bruto domačega proizvoda presegla v letošnjem ali prihodnjem letu. Vsakokratno zvišanje bi veljalo od 1. aprila do 31. decembra, dvig DDV pa bi se v skladu z zakonom zaokrožil na 0,5 odstotne točke.
Medtem ko je predsednik GZS Samo Hribar Milič pred dnevi dejal, da je dvig DDV najmanj slaba od vseh slabih možnosti, mu ostro nasprotujejo v trgovinski zbornici, mnenja poslanskih skupin pa so različna. To možnost že vseskozi preigravajo v PS, ob sestavljanju vlade Alenke Bratušek pa se vse pogosteje omenja kot najbolj verjetni vir dodatnih prilivov v proračun, dvigu pa nasprotujejo v SDS in SLS. »Svojo konsistentnost bomo ohranili tudi v nadaljevanju in ostro nasprotovali dvigu DDV kot ukrepu, ki bi bil zgolj potuha bodoči vladi, da se ji ne bo treba toliko ukvarjati z realnimi problemi pri proračunskih porabnikih, temveč bo zgolj prevalila breme konsolidacije javnih financ neposredno na vse državljanke in državljane, vse skupaj pa bo še bolj prizadelo potrošnjo gospodinjstev in s tem zniževalo BDP,« je oster poslanec SLS Roman Žveglič, pa čeprav je bila tudi SLS stranka koalicije, ki je omogočila samodejno zvišanje DDV. V SD, ki se te dni pogaja o vstopu v koalicijo, nasprotno menijo, da je dvig zgornje stopnje DDV kot začasni ukrep »treba upoštevati pri obvladovanju proračunskega primanjkljaja«, kot alternativo za zvišanje davčnih virov pa predlagajo še davek na nepremičnine.
