Seveda se spomnim, saj sem bil na tisti tekmi v Mariboru. Mariborska ekipa je bila zelo dobra, zmagala je kar s 3:0, za Hibernian pa je bila to čudna sezona: prodali so skoraj vse igralce in jih zamenjali z mladimi in neizkušenimi.
V Guardianu so citirali vaš članek na Bella Caledonia Website, kjer zagovarjate škotsko neodvisnost in trdite, da bi »politična ločitev lahko promovirala kulturno enotnost, ki jo Združeno kraljestvo v sedanji formi in s svojimi pojmi domnevne 'angleškosti' nenehno spodkopava«. V Guardianu posebej poudarjajo, da se ne bojite nobenega možnega konflikta zaradi škotske osamosvojitve.Mislim, da Združeno kraljestvo že zdaj povzroča več konfliktov, kot bi jih lahko škotska osamosvojitev. Ko sem bil še mlad in sem v 70. letih iz Edinburgha prišel v London, sta si bili Anglija in Škotska še zelo podobni, tako v političnem kot kulturnem pogledu. Potem se je Anglija močno spremenila, pod vplivom močne imigracije je postala multietnična družba, medtem ko je Škotska bolj ali manj ostala tradicionalna in postindustrijska družba. Tedaj sta se obe politični kulturi začeli razvijati vsaka po svoje, med njima je začela rasti napetost, kakršne v preteklosti ni bilo. Zato je bolje, če obe, Anglija in Škotska, tudi dejansko postaneta ločeni politični entiteti. Anglija je na britanskih otokih največja in drugim entitetam, Ircem, Valižanom in Škotom, omejuje politično afirmacijo. To je frustrirajoče. Mislim, da Anglija potrebuje identiteto postimperialne multietnične družbe. Saj dela nekaj v tej smeri, vendar je dogovarjanje zelo težavno.
Obstaja škotski nacionalizem?Z zahtevo po samostojni državi je seveda povezana tudi določena mera nacionalizma, vendar menim, da je ta zahteva bolj plod socialno-političnih kot pa zgolj nacionalističnih aspiracij. Te so na Škotskem celo kritizirane.
Ali bi Škotska ostala v okviru Združenega kraljestva?Mislim, da ne. Postala bi oziroma bo neodvisna država. V to smer gre že zadnjih 20 let. Ima že svoj parlament. Naj bo na referendumu izglasovana neodvisnost ali ne, mislim, da bo v naslednjih 10 letih do tega vseeno prišlo. To je bolj proces kot pa dogodek, proces, ki že nekaj časa kontinuirano poteka in se bo prej ali slej dovršil. Zdi se mi, da imajo manjše države bolj izostrene pojme o družbenopolitični enakosti in odgovornosti kot pa veliki državni industrijsko-vojaški kompleksi. Hrbtna plat globalizacije je prav v tem, da se bodo takšna gibanja, kakršno je zdaj na Škotskem, v Evropi še bolj razširila in okrepila.
V tistem članku na spletu tudi omenjate, da je Škotska bolj naklonjena socialni demokraciji.V določenem smislu, da. Kar je bolj posledica tega, da v Združenem kraljestvu ni bilo prave združitve levih političnih sil.
Na konferenci o nacionalni literaturi v Edinburghu ste opozorili na dve plati nacionalne kulture, »pozitivno« in »negativno«, če poenostavim. Prva je ta, da nacionalne in regionalne razlike še vedno lahko proizvajajo pomembne kulturne in politične fenomene, druga pa ta, da poudarjanje etničnosti ali nacionalnosti lahko postane nevarno, če se iz strahu pred modernizmom umakne v obrambo etnične ali nacionalne identitete. Vi ste dober primer prve plati: vaša literatura je zelo lokalno obarvana, a je postala univerzalna.Vsi vemo, da v tem svetu vladajo veliki, a zaradi tega se ni treba preveč vznemirjati. Treba je biti dovolj pogumen in izraziti svojo kulturno razliko, kulturo okolja, iz katerega izhajaš. Kot pisatelj sem začel tako, da sem preprosto udaril po teh tipkah iz malega sveta, ki sem ga najbolje poznal, in čakal, kaj se bo zgodilo.
No, zgodil se je Trainspotting. Na tisti konferenci v Edinburghu ste tudi povedali, da ste z 10.000 prodanimi izvodi tega romana postali lokalni junak, ko pa se je knjiga prodajala v milijonih izvodov, so vas že obtoževali, da razprodajate lokalno kulturo za zabavo svetovnega trga.Da, to je bila moja prva izkušnja s tem, kako lahko trg kulturo in umetnost spreobrne v množično zabavo. V tej knjigi sem opisal neki majhen košček sveta in si niti najmanj nisem domišljal, da bi moja interpretacija tega drobca realnosti lahko postala neke vrste definitivni pogled. Toda ko je ta knjiga postala svetovna uspešnica, se je zgodilo prav to. Mislim, da je to problem literature majhnih narodov. Če bi pisal na primer v Indiji, takšna knjiga, kot je Trainspotting, ne bi bila nič posebnega in bi težko postala svetovna uspešnica. Zdaj živim pogosto v ZDA. Tam moraš veliko prepotovati, preden ugotoviš, da ljudje govorijo drugačno narečje in da je kultura postala malo drugačna. Na Škotskem pa je tako, da že v okolici Edinburgha najdete popolnoma različne žargone. Kaj šele na raznih britanskih otokih. Skratka, Velika Britanija ni ravno med največjimi državami na svetu, zato pa je velika po kulturni raznolikosti. In po mojem prepričanju je vloga literature tudi ta, da predstavlja vse te različne kulturne glasove.
Toda vaši izgovarjavi se ne še pozna, da živite v ZDA.Seveda ne. Res pa je, da me zato tam nič ne razumejo.
Ne le v Trainspottingu, tudi v drugih vaših romanih in zgodbah je med njihovimi liki zelo razširjeno uživanje droge. Toda droga je tudi del zgodovine mesta Edinburgh, kjer so že v 19. stoletju imeli eno največjih tovarn opiatov na svetu.Da, pravzaprav se je začelo že v času razsvetljenstva, razvoja znanosti in medicine. Tedaj je Edinburgh postal močno središče fabriciranja opiatov. Uporaba je bila seveda omejena na višje razrede, toda tudi delavci, ki so delali v teh manufakturah, so začeli uživati in prodajati opij. Tako se je razvila še lokalna oziroma podtalna trgovina.
Danes je problem drugačen, na Škotskem je registriranih nad 50.000 uživalcev heroina, »trainspotting generacija« pa je tista, ki je povišala stopnjo umrljivosti.V 80. letih se je zgodilo dvoje: pojavil se je poceni pakistanski heroin, tatcherovski neoliberalizem pa je povzročil ekonomski zlom, propad tovarn in s tem visoko brezposelnost. Ko nimaš kaj početi in si brez vsake perspektive, začneš uživati drogo. To dvoje gre skupaj. Nobena droga ni dobra, če jo predolgo uživaš. Ljudje postanejo razvaline. Res je, da je uživanje droge že postalo del družabnega življenja, na koncertih, zabavah... Problem nastopi, ko nimaš več česa slaviti, ko se v življenju znajdeš brez zaposlitve in sploh vsake perspektive. In začneš uživati drogo, da sploh lahko vzdržiš. Morda ti droga res lahko pomaga, da svoje bedno življenje bolje prenašaš, vendar ga tudi hudo skrajšaš.
