»Ena najpomembnejših prednosti tega je gotovo kredibilnost, saj študentje postajajo vedno zahtevnejši, še posebno pri predmetih, pri katerih so praktične vaje vedno pomembnejši del srečanj. Poleg tega lahko na marsikatero vprašanje odgovorim na podlagi lastnih izkušenj ali komentiram z lastnimi primeri. pridobivanju izkušenj.
Kaj mlade po vaših izkušnjah najbolj ovira, da se ne lotijo podjetništva?Sami sebi so največja ovira. Imajo preveč napačnih predstav o tem, kaj podjetništvo sploh je, koliko kapitala potrebuješ za zagon posla, kaj podjetnik pravzaprav počne, koliko pri tem tvega in podobno. Pri podjetniških predmetih se zato zelo trudimo, da bi dobili bolj realno predstavo o tem, kaj podjetništvo sploh je. Poleg tega ne moremo mimo mačehovskega odnosa države, ki je letos zopet dvignila prispevke za primer, ko študent ustanovi s.p.
Že več let se trudite preplesti skupine študentov različnih študijskih smeri in jih usmerjati v podjetništvo. Kako vam gre?Z natečaji in tekmovanji poskušamo k sodelovanju pritegniti študente več različnih smeri in fakultet. Na tem področju je bil gotovo velik uspeh lani organiziran Start-up dogodek, ki sta ga prišla odpret celo takratni predsednik države in gospodarski minister. Na tri dni dolgem dogodku, ki so ga organizirali študentje, je sodelovalo okoli 30 študentov, ki so v treh dneh razvili kar nekaj zares odličnih podjetniških idej. Natečaj, ki ga ravnokar končujemo, je tudi oblikovanje univerzitetne linije oblačil pod pokroviteljstvom Mure, kjer študentje štirih različnih fakultet razvijajo novo blagovno znamko oblačil, namenjeno študentom.
Bi dal nov zagon temu kampus?Zdi se mi, da so taki natečaji in podobne oblike sodelovanja zunaj rednega študijskega procesa v trenutnem položaju edina realna možnost za intenzivno sodelovanje študentov različnih fakultet ali smeri. Gotovo pa bi v tem in še marsikaterem drugem pogledu geografska združitev fakultet bistveno dvignila tako kakovost študija kot kvaliteto bivanja in dela študentov ter zaposlenih na univerzi. Tudi če nam uspe povezati nekaj fakultet in ustanoviti skupen podjetniški predmet, je končen cilj šola podjetnosti na univerzitetni ravni. Vsak študent bi moral med študijem poslušati vsaj en podjetniški predmet, znotraj katerega bi spoznal proces razvoja novih rešitev ter možnosti za ustvarjanje lastne zaposlitvene prihodnosti.
Prepričani ste, da kriza nima samo slabih učinkov in da podjetnost spodbujajo tudi podjetja, ki to razumejo kot družbeno odgovornost (primer je BTC). Center za poslovno odličnost na fakulteti te dni sodeluje v večjem projektu BTC Campus, s katerim želite pomagati tudi brezposelnim...Kje pa, kriza je pogosto tudi priložnost. Seveda je z narodnogospodarskega vidika visoka brezposelnost sila neugodna, z vidika hitrorastočih podjetij pa pomeni zaradi široke izbire cenejšo in bolj kakovostno delovno silo. Hkrati lahko prilagodljiva podjetja izkoristijo vrzeli, ki nastanejo, ko gre vsak mesec v stečaj približno 150 podjetij in s.p.-jev. Po drugi strani se podjetja, ki v trenutni situaciji uspešno poslujejo, na srečo zavedajo, da lahko k dvigu konkurenčnosti gospodarstva pripomorejo tudi s spodbujanjem podjetnosti. Dober primer je BTC, ki v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje in centrom poslovne odličnosti EF sponzorira podjetniške delavnice in podjetniško svetovanje 30 perspektivnim brezposelnim osebam. Če država nameni tudi do 7500 evrov spodbude podjetjem, ki zaposlijo brezposelno osebo, preprost izračun pokaže, da lahko na tak način tudi država veliko prihrani, če imajo brezposelni alternativne načine ustvarjanja lastne zaposlitvene prihodnosti.
Zakaj je večino Slovencev strah samostojne podjetniške poti in kako bi lahko polagoma vsi postali bolj podjetni in hkrati samostojni, svobodni?Razlogov je veliko. Nekaj jih izvira iz naše zgodovine, v kateri smo bili vedno v podrejenem položaju in nismo bili vajeni prevzeti vajeti v svoje roke. Poleg tega je socialistični sistem zasebno podjetniško pobudo dopuščal le v zelo omejenem obsegu. Tudi če mlajša generacija ni odrasla v tem sistemu, ima še vedno starše, ki ustvarjanja lastne zaposlitvene prihodnosti pogosto ne priznajo kot legitimno izbiro. Še vedno je ideal državna služba.
Imamo tudi vrsto napačnih predstav o tem, kaj podjetništvo in podjetnost sploh je, in šolski sistem ter večina medijev to le še poglabljajo. Nujna sta destigmatizacija podjetništva kot karierne izbire in razumevanje, da je ustvarjanje lastne službe pogosto manj tvegano kot zaupanje svoje plače in zaposlitve v roke nadrejenega. Komu bolj zaupate, sebi ali svojemu šefu? Če je odgovor sebi, potem je logično, da boste tudi ustvarjanje in razvoj kariere, zaslužka in vsebino svojega dela zaupali sebi in ne tretji osebi. Ključ do tega pa v veliki meri leži v izobraževalnem sistemu, ki bi se moral osvoboditi spon, ki mu jih je zadal čas industrijske revolucije, v katerem je bil naš šolski sistem postavljen. Mlade bi morali tudi osvoboditi stališča, da je na svetu kar koli danega, na primer služba, in jih naučiti, da je njihova prihodnost odvisna le od njih samih in ne od države.
