»Za lani je značilno, da se je gospodarska aktivnost po dveh letih šibke rasti ponovno zmanjšala. Pri tem lahko izpostavimo zelo šibko domače povpraševanje, ki se je realno zmanjšalo, in precej šibkejše zunanje povpraševanje, ki pa je kljub vsemu edino pozitivno prispevalo k spremembi BDP,« je na novinarski konferenci statističnega urada dejala vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.

Gospodarska aktivnost se zmanjšuje

Lani je BDP po prvi oceni urada nominalno znašal 17.244 evrov na prebivalca oz. 35,466 milijarde evrov, kar je dva odstotka manj kot leta 2011. Slovenija je to leto zabeležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, leta 2010 1,2-odstotno rast, leta 2009 pa je bila z 7,8-odstotnim padcem BDP v recesiji.

BDP se je v zadnjem četrtletju lani v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2011 zmanjšal za tri odstotke. V tretjem četrtletju se je v medletni primerjavi realno zmanjšal za 3,3 odstotka, v drugem četrtletju se je v medletni primerjavi znižal za 3,2 odstotka, v prvem pa zvišal za 0,1 odstotka. »Gospodarska aktivnost se tako tretje zaporedno četrtletje zmanjšuje po približno enakih stopnjah,« je povzela Hrenova.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki jih za primerjave znotraj EU uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je v četrtem četrtletju lani v primerjavi s tretjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek. V primerjavi z enakim četrtletjem predlani pa se je znižal za 2,8 odstotka. V vsem letu je ta BDP dosegel upad za 2,2 odstotka.

V trošenju gospodinjstev lani prišlo do obrata navzdol

Gibanje v zadnjem lanskem četrtletju je zaznamovalo šibko domače trošenje, ki se je v četrtem četrtletju 2012 realno zmanjšalo za 7,8 odstotka. Še bolj kot v predhodnih četrtletjih se je zmanjšala končna zasebna potrošnja (za 4,6 odstotka) - od tega so gospodinjstva trošila za 5,8 odstotkov manj glede na enako obdobje leto prej. Manjša je bila tudi končna potrošnja države, in sicer za 1,3 odstotka.

Lani je zlasti v trošenju gospodinjstev prišlo do obrata navzdol. Medtem ko je bila to leta 2009, ko je bila Slovenija prvič v recesiji, minimalno pozitivno, je bilo lani negativno. V uradu so med razlogi za to omenili visoko stopnjo brezposelnih, to, da socialni transferji ne nadomeščajo vseh izgubljenih dohodkov, da se zaposlenost se vztrajno znižuje, da se povprečne neto plače realno znižujejo, pa tudi negotovost glede zaposlitev velikega števila zaposlenih v javnem sektorju.

Konec lanskega leta se je nadaljevalo tudi zmanjševanje investicij, ki so bile v primerjavi s četrtim četrtletjem 2011 manjše za 22,4 odstotka, od tega investicije v osnovna sredstva za 10,6 odstotka. Investicije v gradbene objekte so se zmanjšale za 18,5 odstotka, investicije v opremo in stroje za 4,5 odstotka. V vsem letu 2012 so bile bruto investicije za 17,8 odstotka nižje kot leto prej.

Pozitivno edino pri izvozu

Edina pozitivna točka je bil izvoz, ki je lani ostal nespremenjen in je ostal edini element, ki je preprečil še večji padec gospodarske aktivnosti. Zmanjševanje domačega povpraševanja pa se je odrazilo v transakcijah s tujino. Zaradi velike razlike med stopnjo sprememb v izvozu in uvozu je bil prispevek salda menjave s tujino k spremembi BDP, merjeno statično, visoko pozitiven.

V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so izpostavili, da je bil padec znova med najvišjimi v EU. »Globok padec gospodarske aktivnosti, ki v vsem obdobju krize presega povprečnega v EU, je poleg cikličnih dejavnikov predvsem odraz strukturnih slabosti slovenskega gospodarstva, v prvi vrsti premajhne pozornosti ukrepom za povečanje konkurenčnosti,« je ocenil direktor Umarja Boštjan Vasle.

Za izvršno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenko Avberšek je bilo gibanje BDP pričakovano. GZS je oktobra ocenila, da bo padec BDP v lanskem letu 2,5-odstoten, letos pa naj bi se skrčil za 1,7 odstotka. »Naše negativne napovedi so se uresničile,« je poudarila Avberškova.

Pomemben je zagon investicij

Da bi spodbudili gospodarsko rast, je po prepričanju GZS zelo pomemben zagon investicij. Zbornica opozarja, da je treba zagnati investicijski cikel utemeljenih in potrebnih objektov, ki jih potrebujemo za doseganje okoljskih, energetskih in prometnih ciljev.

Ekonomista Jože Damijan in Rasto Ovin pa sta ocenila, da je ta padec posledica zastoja tako doma kot v tujini. »Upad BDP v zadnjih treh četrtletjih lanskega leta kaže, da se dinamika upadanja BDP nadaljuje z nezmanjšano močjo in da se ta negativna dinamika prenaša tudi v letošnje leto. Tudi letošnje leto bo v znaku resne recesije,« je napovedal Damijan, ki ga je številka o letnem padcu BDP sicer presenetila, saj ga je ocenil na bližje trem odstotkom.

Banka Slovenije je sicer Sloveniji za lani napovedala 1,8-odstotni padec BDP, Umar in Evropska komisija dvoodstotnega, Evropska banka za obnovo in razvoj 2,1-odstotnega, Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj 2,4-odstotnega, Gospodarska zbornica Slovenije pa 2,5-odstotnega.

Statistični urad bo popravljene podatke o gibanju BDP za lani predstavil avgusta.