Ležijo sredi Tihega oceana, poznamo jih po peščenih plažah in tropskih gozdovih, otoki so raj za deskarje in ameriške turiste. So tudi odlična kulisa za snemanje filmov, tam so med drugim posneli Jamesa Bonda in Skrivnostni otok.
Tudi ljubitelji narave in rastlin na Havajih zelo uživajo. Otoki so vulkanskega izvora, zato je tam mogoče videti tudi črne peščene plaže, poleg bujnega tropskega rastlinja in eksotičnih sadežev pa še strjene ostanke lave, ki je ponekod prilezla prav do morja, ter reliefno zelo razgibano površje.
Bogato havajsko rastlinje
Oahu je tretji največji in najbolj poseljen havajski otok in njegovo ime v havajščini pomeni kraj zbiranja. Na njem je glavno mesto Havajev, to je Honolulu. Mesto je lepo urejeno in čisto, skupaj z znamenito plažo Waikiki pa pravi petični turistični biser. Nedaleč stran je zaliv Pearl Harbor, kjer so konec leta 1941 Japonci napadli ameriške pomorske sile ter povzročili veliko smrtnih žrtev in materialne škode. Nekdanje vojaško oporišče je spremenjeno v poučen muzej, ki ga je vsekakor vredno obiskati.
Čeprav je vse otočje eksotičen botanični vrt, imajo na Oahuju tudi pravi botanični vrt Wahiawa. Je v notranjosti otoka, v njem pa je predstavljeno bogato pacifiško rastlinstvo. Tam lahko občudujemo med drugim velike liste monster, grme ingverja s čudovitimi rožnatimi ali rdečimi cvetovi, značilne praproti, drevesa oreškov makadamij, prelepe mavrične evkaliptuse s pisanimi gladkimi debli, kordiline, ki so pri nas znane kot sobne rastline, orhideje, hibiskuse, agrume, bananovce, popotnikove palme in drugo bolj ali manj znano rastlinje. Za Havaje je značilna grmovnica plumerija z lepimi cvetovi, iz katerih so narejene znamenite havajske ogrlice. Ravninski deli otoka so namenjeni gojenju ananasa, ki ima na Oahuju stoletno tradicijo. Na eni od plantaž smo izvedeli marsikaj zanimivega, med drugim to, da se močne ananasove kisline, ki pogosto povzroča skelenje zob in pekoč občutek v ustih, znebimo tako, da olupljen in razkosan sadež za nekaj trenutkov namočimo v nekoliko osoljeno vodo. Na otoku je tudi Polinezijski kulturni center, kjer ljudje v značilnih oblačilih v starih bivališčih prikazujejo kulturo, običaje in način življenja staroselcev otočij na drugi strani planeta. V tako imenovani polinezijski trikotnik namreč prištevajo na severu Havaje, na spodnjem zahodnem delu Novo Zelandijo, vzhodno Rapo Nui ali Velikonočne otoke in vse preostale otoke, ki ležijo znotraj tega območja.
Lava prav do morja
Veliki otok ali Big Island je najjužnejši od havajskih otokov. Naseljen je predvsem ob obali, osrednji hribovit del, kjer sta ognjenika Mauna Kea (4205 metrov) in Mauna Loa (4169 metrov), pa je v veliki meri namenjen govedoreji. Dve mesti sta poznani po dveh skrajnostih, in sicer Kona na zahodu kot eno najbolj sončnih mest v ZDA, glavno mesto Hilo na vzhodu pa kot mesto z največjo količino padavin v vsej državi. Obisk teh mest je to potrdil. Otoška pokrajina je zelo raznolika, od zasneženih ognjeniških vrhov do tropskega gozda, plantaž znamenite havajske kave kona in skoraj neporaščenih predelov strjene črne lave.
Na zahodnem delu otoka so čudovite bele peščene plaže, na jugovzhodnem, kjer se je lava iz ognjenika Kilauea razlila prav do morja, pa so plaže črne. Ena takšnih je Punaluu, črna peščena plaža, ki je bolj kot za namakanje v vodi zanimiva za občudovanje barvnih kontrastov zelenih palm in črne obale ter velikih želv, ki se tam razmnožujejo, zato jih je veliko tudi v morju.
Havajsko otočje torej ni le raj za vodne užitkarje, ampak tudi za ljubitelje narave, zato bi se kljub njihovi majhnosti dalo tam preživeti še kakšen dan več, pa tem za raziskovanje ne bi zmanjkalo.
