Royal Academy of Music. Šola se pri profesorju in solo klarinetistu londonskih filharmonikov Marku Van de Wielu. Navdušen je nad kakovostjo študija, v prvem letniku je v predmetniku še veliko obveznih strokovnih predmetov – teorija, harmonija, slušno razumevanje. Največ predavanj ima dopoldne, zjutraj in zvečer pa je čas za vadenje, takrat je tudi več možnosti, da na akademiji dobi prazen vadbeni prostor. Čez dan je potem čas tudi za komorno in orkestralno igro. Royal Academy of Music je ena od štirih najbolj priznanih izobraževalnih ustanov v Veliki Britaniji za področje glasbe; v Londonu sta še dve, Royal College of Music in The Guildhall School of Music & Drama, v Manchestru pa Royal Northern College of Music. Vse štiri nudijo približno enakovredno raven izobrazbe.
Komorna igra. Na akademiji zelo spodbujajo komorne zasedbe, a tako, da študentje sami oblikujejo skupine. Albreht je nedavno začel sodelovati z violončelistko in pianistko, aktiven je v pihalnem kvintetu s fagotom, hornom, flavto in oboo. Na voljo je tudi veliko pianistov korepetitorjev. Študent se sam odloči, koliko bo od tega odnesel. A zagnanost se ob takšnem vzdušju razleze na vse člane. Poudarek je tako na komorni kot orkestralni glasbi, oboje po njegovem mnenju zelo pripomore h glasbenem oblikovanju. »Prej sem bil bolj usmerjen v individualno igro, zdaj pa z glasbeniki v simfoničnem orkestru vsak teden izvajamo druga dela, da se spoznavamo s simfoničnim repertoarjem, medtem ko je v komorni igri repertoar dlje na programu – vse to je fascinantno. Študij me je navdušil ravno zaradi odprtosti za razvoj mladega človeka. Z veseljem vzamejo tiste, za katere vedo, da so pripravljeni delati in da se bodo oblikovali v glasbenike.«
Scenska postavitev Schönberga. Že v prvem semestru je Albreht sodeloval pri scenski izvedbi melodrame Nori Pierrot skladatelja Arnolda Schönberga v spomin na 100-letnico prve izvedbe tega dela. Akademija vsak mesec ponudi projekte in izvedejo avdicije za študente. »Zelo sem bil vesel te priložnosti, ker ima klarinet v tem delu pomembno vlogo, ravno tako pa si štejem v čast, da mi je bila ta vloga tako zgodaj zaupana, ker ni v navadi, da bi študentom prvega letnika dajali vidnejše vloge.« V drugem semestru je ravno tako opravil avdicijo in sodeloval v projektu s francoskim dirigentom za sodobno glasbo Franckom Ollujem, izvedli so dela angleških skladateljev. Praksa je, da na akademijo vabijo ugledne dirigente, ki potem delajo s simfoničnimi orkestri in sestavi za sodobno glasbo.
Repertoar. Albreht se ne omejuje glede repertoarja, skuša se spoznati z vsemi stilnimi obdobji. Ta hip študira temeljni koncert klarinetističnega repertoarja, klasičen Mozartov koncert, hkrati pa študira še Nielsonov koncert, ki sodi v 20. stoletje. Tudi v komorni igri skuša ohraniti razpon, s pihalnim kvintetom izvajajo dela dvajsetega stoletja (Francaix, Barber, Nielsen). »Do vsakega dela posebej skušam razviti poseben odnos, stilno in idejno, kajti vsak skladatelj ima za sabo svojo zgodbo. Najprej je seveda treba razčistiti samo zgradbo, strukturo skladbe. Dobro poznavanje oblike dosti pripomore k pravi interpretaciji. Nadalje je pomemben tehnični vidik, ki zahteva, da se ne izpusti nobene podrobnosti, ničesar se ne prepušča naključju. Vsako stvar, ki jo je skladatelj napisal, je napisal z razlogom. Seveda so kdaj kakšne oznake, ki jih je treba malce drugače interpretirati. Na koncu je treba dodati še osebno noto, da delo dobi svojevrstno, unikatno obliko. To zadnje potem prikaže tudi izvajalca v njegovi pravi luči. Če manjka zadnji segment, se mi zdi, da manjka bistveno. V vsaki skladbi se trudim odkrivati nove, sveže ideje, delo ne sme biti nikoli dolgočasno.«
Finalist tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik 2012. Kar trije odlični klarinetisti so se lani skupaj znašli v slovenski različici finala za evrovizijskega mladega glasbenika, vsi takrat še iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana – poleg Albrehta še Blaž Šparovec in Matic Kuder. Žirija je imela pri izbiri izjemno težko nalogo, potem so na Dunaj poslali Šparovca. »Naša generacija je bila zelo ambiciozna. Vedno smo bili zagnani za delo in še za vse drugo zraven. Postavljali smo si nove cilje, imeli nove ideje, na koncu smo skupaj še komorno ustvarjali. Če rečem, da smo bili samo talenti, je premalo. Bili smo več – prijatelji, ki smo imeli žar za delo.« Albreht je opravil tudi avdicijo za Simfonični orkester mladih glasbenikov (Young Musicians Symphony Orchestra), v katerem bo igral prihajajočo sezono.
Igranje v idrijskih rovih pod zemljo. Multimedijski dogodek Dva knapa en hund se je začel s spustom v živosrebrove rove idrijskega rudnika, tam sta obiskovalce pričakala domačina, klarinetist Albreht in orgličar Miro Božič. »To je bila zelo zanimiva izkušnja, ker v takšnem žanru še nisem imel priložnosti nastopati. Miro je sploh en odličen glasbenik, ki mu ne zmanjka idej, svežine.« Albreht je dobil občinsko nagrado Idrije za zasluge, ki jih ima za tamkajšnje koncertno življenje, in za to, ker je bil vrsto let član Pihalnega orkestra rudarjev. »Ta nagrada je potrditev za moje delo in spodbuda za naprej. Poslušalci so me doma vedno dobro sprejeli. Z mislimi sem še dostikrat doma, hkrati pa vem, da moram tukaj v Londonu še veliko delati in se dokazovati.« Zaradi odličnih pogojev razmišlja, da bi v Londonu nadaljeval podiplomski študij in da bi tam opravil avdicijo za kakšen londonski orkester. »Profesor Andrej Zupan mi je rekel, da nikoli ne bom mogel predvideti, kje bom kot glasbenik pristal. A če bom delal kot glasbenik, bo priložnost prišla.«
