Analiza imena in numerološka napoved za leto 2013, preventivni pregled krvi, laserska epilacija, tečaj hujšanja, fitnes ali aerobika, pica, čevapčiči, konec tedna v toplicah ali smučanje za ves teden v tujini. To je le nekaj storitev, ki jih številni spletni portali za skupinsko nakupovanje ponujajo za najmanj polovico ceneje, pogosto tudi za 80 ali celo 90 odstotkov manj od polne cene.
V Sloveniji deluje že več kot 40 takšnih portalov, za kar je domači trg premajhen, meni Ana Eterović, soustanoviteljica BigDeala, prvega tovrstnega spletnega portala pri nas. »V Sloveniji je prostora za največ tri zelo dobre ponudnike, drugi ne bodo preživeli oziroma so že na robu preživetja. Nekateri so že propadli,« pojasnjuje Eterovićeva. Razlog, da portali za skupinsko nakupovanje rastejo kot gobe po dežju, je, da so vstopni stroški relativno nizki, kar številnim zadošča za začetek poslovanja. Vendar marsikateri portal ne bo dolgo živel, poudarja sogovornica, obdržali se bodo le tisti, ki promovirajo kakovostno ponudbo in blagovne znamke.
Ponudbo oblikujemo potrošniki
Kuponi predstavljajo enostaven, hiter in dostopen način kupovanja, ki je tudi cenovno privlačen – to pa je tudi v skladu z vse bolj preudarnim, racionalnim porabnikom, meni dr. Maja Makovec Brenčič s katedre za marketing na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Pri tem poudarja, da na ceno določene storitve, ki se pojavi na portalu skupinskega nakupovanja, vplivajo številnost, obseg in raznovrstnost ponudb, zato morajo biti kupci še posebno pozorni na pogoje nakupa ter garancije. »Pa tudi, da razmislijo, kaj res potrebujejo in kdaj ter kakšno ceno so pripravljeni plačati za določeno (pričakovano) kakovost,« dodaja Makovec-Brenčičeva.
Z ugotovitvami, da od leta 2008 potrošniki vse več časa namenjajo iskanju najugodnejše ponudbe, se strinja tudi Eva Perčič iz raziskovalne agencije Memo Institut, a hkrati poudarja, da imajo kuponi z visokimi popusti lahko tudi negativne učinke, saj se potrošniki lahko začnejo spraševati, kakšna je dejanska vrednost storitev in ali so jih prej preplačali. »Medtem ko se vse več ponudnikov v krizi odloča za tovrstne akcije, ker imajo problem z nezasedenimi zmogljivostmi, lahko na drugi strani nastane problem, da na dolgi rok in s ponavljanjem tovrstnih akcij prvotne cene ne bodo mogli več upravičiti,« meni Perčičeva.
So kuponi investicije, ki se ne obrestujejo?
Tega se zavedajo tudi v podjetjih, ki se v skupinsko nakupovanje in visoke popuste ne želijo podajati, saj so prepričani, da je to dolgoročno za gospodarstvo slaba naložba. »Morda je bilo sprva res zamišljeno kot promocija in pridobivanje strank, zdaj pa so se ponudniki takšnih kuponov tako razpasli, da vse skupaj presega meje razuma vsaj za nas, podjetnike,« pravi Tina Naraglav iz podjetja Investicije, ki med drugim upravlja kozmetični salon Energomed. »Ponudb je toliko, da stranka danes kupi tukaj, jutri tam, ne zanima je kakovost storitve, pomembno je le, da je cena 90 odstotkov nižja. To zelo slabo vpliva na gospodarstvo, saj skoraj nič več ne prodaš, če ne znižaš cene za vrtoglave odstotke,« je dejala Naraglavova, ki je prepričana, da je marsikdo na ta račun že propadel, saj si podjetje s takšnimi ponudbami enostavno ne pokrije niti stroškov.
Eterovićeva na to odgovarja, da vsako podjetje ve, koliko ga stane pridobljeni novi kupec, zato je tudi skupinske ponudbe treba jemati kot investicije. Poleg tega po njenem mnenju podjetje s kakovostno ponudbo ne bi smelo imeti težav s pridobivanjem rednih strank. A v Energomedu vztrajajo, da so poskusili s tovrstnim oglaševanjem, vendar so obakrat s kuponi prihajale stranke, ki se niso nikoli vrnile, da bi si privoščile storitev tudi po polni ceni.
Previdno pri ponudbi manjših podjetij
Zelo različne so tudi zgodbe uporabnikov kuponov. Nekateri sogovorniki so bili pri unovčevanju svojih kuponov vedno zadovoljni, a so priznali, da tudi ob naslednjem nakupu znova najprej preverijo ponudbo kuponov. Spet drugi imajo s kuponi slabe izkušnje. Bralka Samanta Pintarič je prek enega od ponudnikov kuponov kupila nočitev v apartmaju v Bohinju, a jo je ob prihodu čakalo neprijetno presenečenje. »Radiatorji so bili mrzli, balkonska vrata so bila tako dotrajana, da je pihalo v sobo, tople vode skoraj ni bilo ne za pomivanje posode ne za tuširanje.« Nezadovoljna se je obrnila tudi na ponudnika kuponov, a so jo tam napotili na lastnika apartmaja. Denarja ni dobila nazaj, ostala je le grenka izkušnja.
Podobna zgodba se je pripetila tudi bralcu, ki je kupil kupon za polnjenje klimatske naprave v avtomobilu. »Cena je bila za več kot polovico nižja. Ko sem pripeljal svoj avto, so me za 40 minut poslali na kavo, ob prihodu nazaj pa pojasnili, da klimatska naprava pušča, zato je ne morejo napolniti. Kupon so jasno vzeli, češ da so napako odkrili šele med polnjenjem, ko so že porabili nekaj plina. Ko sem avto peljal na popravilo, mi je mehanik pojasnil, da je s klimatsko napravo vse v redu in da je razumljivo, da mi je niso napolnili, saj si s takšno ceno niso pokrili niti stroškov plina,« je pojasnil sogovornik.
Takšne ponudbe, ki bi jih lahko označili kot dampinške, si privoščijo manj kakovostni portali, ki nimajo dolgoročne vizije poslovanja, je prepričana Ana Eterović. O kritju stroškov pa pravi, da prihaja do napačnega razumevanja predvsem med manjšimi ponudniki oziroma podjetji, ki na skupinsko nakupovanje gledajo kot na strošek, ne pa kot na investicijo.
Prijave nezadovoljnih uporabnikov kuponov prejemajo tudi na tržnem inšpektoratu, a nimajo posebne evidence oziroma so primeri preveč različni, da bi lahko podali splošno oceno stanja, so pojasnili. Opozarjajo pa, da je na spletu vse več tovrstnih ponudnikov z domeno .si, vendar podjetja nimajo sedeža v Sloveniji, zato pri kupovanju kuponov pri teh ponudnikih svetujejo še posebno previdnost.
