Od oktobra 2008, ko je zakonodaja uveljavila možnost osebnega stečaja, pa do konca minulega leta je bilo v Sloveniji uvedenih več kot 5300 osebnih stečajev, začetih pa nekaj več kot 3400. V teh so upniki skupno prijavili za nekaj manj kot 470 milijonov evrov terjatev, a stečajne mase za poplačilo upnikov v postopkih osebnega stečaja praviloma ni. Ker spremlja vlogo za osebni stečaj zelo pogosto tudi prošnja za brezplačno pravno pomoč, povzročajo postopki osebnega stečaja velik strošek tudi sodiščem. Ta imajo v letošnjem letu za brezplačno pravno pomoč na voljo tri milijone evrov, kar predstavlja znesek, ki bi nazadnje zadostoval v letu 2008. V letu 2011 so sodišča za brezplačno pravno pomoč porabila že kar 7,3 milijona evrov, lani 6,74 milijona. Da bi trije milijoni letos zadostovali, »ni realno pričakovati«, pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
Nimajo na voljo natančnih podatkov, koliko vlog za brezplačno pravno pomoč se nanaša na osebne stečaje, na vrhovnem sodišču pa menijo, da gre za razmeroma manjši delež glede na vse predloge za brezplačno pomoč. A po drugi strani predstavljajo prošnje za brezplačno pravno pomoč, ki spremljajo vloge za začetek osebnega stečaja, v znesku velik delež. Praviloma se namreč nanašajo na odobritev stroškov postopka, ki pa znašajo več kot 2000 evrov na sam postopek. Prav zaradi navedenega raste količina sredstev, potrebnih za izvajanja tovrstne pomoči, nesorazmerno s številom vlog. Slednje se je od leta 2008 do leta 2012 (glede na projekcije) povečalo za skoraj 5000, na 16.000 vlog, medtem ko se je v enakem obdobju znesek povečal za štiri milijone evrov. Ne vrhovnem sodišču pojasnjujejo, da je rast stroškov povezana prav z uvedbo osebnih stečajev.
Prošenj za brezplačno pravno pomoč sodišča ne morejo zavrniti, če so izpolnjeni finančni in vsebinski zakonski kriteriji. V skladu z zakonom je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za socialno stanje ne bi zmogla plačati stroškov sodnega postopka. Pri tem je mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine omejen na višino minimalne plače oziroma pod določenimi pogoji na njen dvakratni znesek, skupno premoženje pa ne presega višine 20 minimalnih plač. Pri slednjem se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi, niti osebno vozilo, če njegova vrednost ne presega višine 18 minimalnih plač. Vsaj v postopkih osebnega stečaja navedeno premoženje dolžniku ne predstavlja »olajšanja«, saj bo to prodano na dražbi, izkupiček pa namenjen poplačilu upnikov. Prav zaradi navedenega se za postopek osebnega stečaja lastniki nepremičnin redko odločijo.
Na vrhovnem sodišču vseskozi opozarjajo na zmotno oceno vlade pri sprejemanju insolvenčne zakonodaje, ko je ocenila, da finančnih posledic ne bo. »Že več let je povsem jasno, da so finančne posledice občutne in da močno posegajo v proračunska sredstva sodišč,« pojasnjujejo. Večkrat so že predlagali, naj izvajanje brezplačne pravne pomoči prenesejo na institucije socialnega varstva, saj ne gre za vprašanje sodnega odločanja, temveč za odločanje o finančnem položaju prosilca za pridobitev pravic iz javnih sredstev. »Na ustrezne ukrepe vlade še čakamo,« dodajajo.
Več kot deset let stari dolgovi s pripadajočimi obrestmi
Med večjimi upniki v postopkih osebnega stečaja so najpogosteje banke. Vse pogosteje pa nesposobnost poravnavanja obveznosti ne prizadene le dolžnika, ampak v številnih primerih tudi morebitne poroke, ki so jamčili za poravnavo njegovih obveznosti. Številni primeri osebnega stečaja poleg tega kažejo, da dolžniki svojih obveznosti ne poravnavajo že leta, obresti pa pogosto že presegajo glavnice. V enem od primerov osebnega stečaja, ki se je začel lani, je tako večina terjatev nastala že v obdobju od leta 1995 do leta 2000, do danes pa so se posamezne terjatve bank v omenjenem stečaju na primer zvišale s slabih 19.000 na več kot 41.000, z 12.000 na 37.000 ali celo z manj kot 1000 na več kot 15.000 evrov. Verjetnost, da bodo upniki poplačani, je majhna, saj so trenutno vsi v različnih zaporedjih vpisani na dveh zemljiščih. Tudi sicer ni pričakovati, da bi lahko dolžniki, ki ne premorejo niti sredstev za plačilo sodnega postopka, vrnili nekaj sto tisoč evrov dolga.
