Prvega marca bo v Združenih državah začel veljati zakon o prisilnem zasegu (sekvestraciji) dela proračunskih sredstev. Zakon je sredi poletja 2011 sprejel kongres z namenom, da politike obeh strani prisili k bolj učinkovitemu dogovarjanju. Ker se ti med vročim poletjem pred letom in pol niso mogli sporazumeti, kako zmanjšati javni dolg, so si določili kazen. Sprejeli so zakon za arbitrarno krčenje proračuna, ki naj bi stopil v veljavo ob koncu preteklega leta.
Zakon je bil mišljen kot opozorilni bič, s katerim naj se ideološko razdeljeni politični razred prisili, da ukrepa v interesu države. Zakon naj bi namreč stopil v veljavo zgolj v primeru, da se kongres in administracija ne bi bila sposobna dogovoriti o bolj racionalni metodi zmanjševanja dolga, ki trenutno znaša že več kot 16 bilijonov (tisoč milijard) ameriških dolarjev. Posebni mešani odbor kongresnikov, ki je nekaj mesecev kasneje poskušal najti dogovorno rešitev, se je razšel, še preden je začel razpravljati. Veljavnost zakona o zaplembi dela proračunskih sredstev so prvega januarja kongresniki pomaknili na 1. marec.
Katastrofalne posledice zapiranja pipic
V petek bo zaradi tega začel veljati avtomatizem, ki bo Beli hiši priprl pipice, prek katerih hrani deželo. Predsednik in njegov kabinet bosta lahko le nemočno opazovala, kako bodo ugašali nekateri vodnjaki javne porabe. Gre za zaplembo 85 milijard dolarjev, ki, tako ocenjujejo izvedenci, ne bo prizadela svetovne ekonomije, bo pa še bolj zavrla že mukotrpni proces, s katerim se poskuša ameriško gospodarstvo izvleči iz recesije. Čeprav vsota rezov za prvo leto (zakon ima veljavnost deset let) znaša zgolj 2,4 odstotka od 3,6 bilijona velikega zveznega proračuna, bodo posledice katastrofalne.
»Prvi učinek proračunskih rezov bo imel za posledico odpustitev na tisoče učiteljev, na deset tisoče staršev pa se bo moralo zelo potruditi, da bodo našli varstvo za njihove malčke. Nadzor letalskih poletov in varnosti na letališčih bomo morali zmanjšati, kar pomeni, da bodo nastajale velike zamude,« je v soboto med radijskim nagovorom narodu dejal predsednik Barack Obama.
Predsednik ne straši brez razloga. Po natančnejših izračunih naj bi letala zaradi zmanjševanje števila 47.000 letalskih kontrolorjev od naslednjega konca tedna imela približno 90 minut zamude. Nadomestilo za delo (približno 1200 dolarjev na mesec) nezaposlenim, ki imajo do njega pravico, se bo zmanjšalo za 132 dolarjev. Zdravnikom, ki zdravijo bolnike, ki imajo pravico do državnega zdravstvenega zavarovanja (medicare za ostarele in invalide), bodo zmanjšali izplačila. Mnogi državni uslužbenci bodo morali na prisilne in neplačane dopuste.
Letalonosilka ostala doma
Toda to je le prvi val posledic proračunskega zakona. Če se bo sekvestracija proračunskih sredstev nadaljevala v aprilu, bo moral Pentagon na neplačan dopust poslati 800.000 civilnih uslužbencev. Pridružili se jim bodo sanitarni inšpektorji in dodatni učitelji po vsej deželi. »Grožnja krčenja proračunskih sredstev je mornarico prisilila, da je preložila odhod ene od letalonosilk v Perzijski zaliv,« je v soboto dramatiziral predsednik in tako podprl izjavo Leona Panette, šefa Pentagona v odhodu, ko je ta dejal, da klestenje proračuna ogroža varnost Združenih držav.
Nov zakon bo letos za 45 milijard zmanjšal vojaški proračun. Prav to pa je menjalni žeton, ki ga Bela hiša ponuja republikancem. Ti namreč nadzirajo kongres in kljubujejo, da bi za zmanjševanje dolga obdavčili tudi najbogatejše. Sočasno pa je republikance groza, da bi oboroženim silam odtrgali milijarde in milijarde dolarjev. Čeprav se obe strani strinjata, da je treba dolg in proračun zmanjšati, se namreč močno razhajata v metodi. Na kongres in Belo hišo so konec tedna pritisnili tudi guvernerji vseh 50 držav. Od sprtih strani so zahtevali, da dosežeta dogovor še pred petkom.