Brežice. Sramota, kriminal, nekulturno dejanje in barbarstvo so bile najpogosteje slišane besede med udeleženci okrogle mize z naslovom »Treppova vila danes in nikoli več?« v organizaciji Društva za oživitev mesta Brežice. Beseda je tekla o nekoč prelepi in imenitni vili Treppo v Šentlenartu na severnem obrobju Brežic, ki po stečaju družbe Agraria poslovne storitve od leta 1997 nezadržno propada.
Vilo so leta 1933 zgradili člani družine Leonarda Treppa, ki se je v Brežice iz italijanske Furlanije priselila v začetku prejšnjega stoletja in tu zgradila opekarno. V času pred 2. svetovno vojno so bili Treppovi, ki so veljali za napredne ter nadvse poštene in omikane, preostalim brežiškim meščanskim družinam za zgled, ki mu je bilo težko slediti. Starši in številni otroci so gojili ljubezen do znanja, kulture in športa, pri njih je občasno gostoval zagrebški operni orkester, imeli so lastno teniško igrišče, oče Leonard in eden od sinov sta bila člana zagrebškega teniškega kluba Concordia, v proizvodnjo opek so namesto ročnega uvajali strojno delo. Opekarne so zgradili še v Samoboru, Karlovcu in Draganiču.
Po nacionalizaciji je šlo vse navzdol
Idilo je pretrgala 2. svetovna vojna in po njej izvedena nacionalizacija. Opekarna je postala državna last, dokler ni leta 2001 končala v stečaju. V stečaj je leta 1997 zašlo tudi kmetijsko-živilsko podjetje Agraria, ki je pred tem prišlo do lastništva nad Treppovo vilo, katere usoda je bila tako zapečatena. Tedanji stečajni upravitelj Branko Ogorevc je zaradi občasnih vdorov nepoklicanih v notranjost stavbe nekajkrat zamenjal ključavnico vhodnih vrat in obenem upal na hitro končanje stečajnega postopka, po katerem bi vilo prodal in poplačal upnike iz vrst zaposlenih. Toda konec stečajnega postopka je z nenehnimi pritožbami na izrek sodišča in prepričevanjem, da vila pripada njim in zato torej ne sodi v stečajno maso, nenehno zavlačevala Kmečka zadruga Brežice.
Po skoraj poldrugo desetletje dolgem pravdanju je sodišče konec leta 2010 pred argumenti zadruge naposled klonilo in ji vilo dodelilo v posest. Medtem ko v Kmečki zadrugi Brežice nenadoma niso vedeli, kaj bi s tako imenitnim in prostranim objektom z več kot 800 kvadratnimi metri uporabnih površin počeli, so neznanci s stavbe začeli odnašati bakreno kritino in žlebove. Posledica te barabije je ta, da streha že nekaj časa pušča, zaradi česar so se leseni stropi in stopnišča napojili vlage in začeli gniti.
Ker vila še ni razglašena za kulturni spomenik, skoraj nikogar ne briga
»Obstaja resna nevarnost, da vile ne bo mogoče rešiti in se bo porušila,« opozarja Mitja Simič z novomeške območne enote republiškega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pravi, da zavod nima v rokah nobenih zakonitih vzvodov, s katerimi bi lahko lastnike iz vrst kmečke zadruge prisilil v ukrepanje. Po njegovem je poleg lastnika na potezi tudi lokalna skupnost, ta dva pa se reševanja vile branita vsak po svoje. Na občini so pred dnevi celo odstopili od postopka razglasitve vile za kulturni spomenik. »Gre za to, da občina brez soglasja lastnika vile ne more razglasiti za kulturni spomenik, ta pa temu nasprotuje, ker se boji dodatnih obveznosti,« nam je odločitev za ta korak pojasnil župan Ivan Molan ter dodal, da zakonodaja ne omogoča, da bi občina nevestnemu lastniku naložila ukrepe za ohranitev vile. »To lahko stori samo gradbeni inšpektor in še to le v primeru ogrožanja zdravja in življenja ljudi, za kar pa v tem primeru ne gre,« je še dodal Molan.
Lastnik za obnovo nima motiva
Direktor kmečke zadruge Jože Strgar pravi, da je strošek obnove vile, ki bi po nekaterih ocenah presegel milijon evrov, za zadrugo previsok in da ta tako obsežnih prostorov ne potrebuje. »Stavbe niti prodati ne moremo, saj večina zemljišča okoli nje ni v naši lasti, lastniki iz vrst kapitalske družbe pa za ohišnico, ki smo jo nameravali odkupiti, zahtevajo previsoko ceno,« pojasnjuje Strgar, ki je glede nadaljnje usode imenitne vile tako tudi sam pesimist. Njegove besede so med navzočimi na okrogli mizi najbolj prizadele skorajda soseda Danila Pečnika, čigar ženo z družino Treppo vežejo sorodstvene vezi. »Ne morem razumeti, da lastnik oskubljene strehe ne more zavarovati vsaj z vinil folijo,« je žebljico na glavico zadel Pečnik.
Strgar je navzočim naposled obljubil, da bodo najnujnejše ukrepe za preprečitev zamakanja strehe letos le opravili, predsednica Društva za oživitev mesta Brežice, etnologinja Alenka Černelič Krošelj, pa je izrazila upanje, da bodo v vodstvu države reagirali vsaj na objavljene novinarske prispevke, in če ne drugega vsaj v tej smeri spremenili zakonodajo, da na propadajočo kulturno dediščino ne bo več mogoče gledati križemrok, kar se danes dogaja marsikje v Sloveniji. Ko smo na javno dostopnem geodetskem portalu preverjali lastništvo ohišnice vile, smo ugotovili, da je ta v lasti Hranilno-kreditne službe, ki, zanimivo, posluje na istem naslovu kot Kmečka zadruga Brežice.