Tokratne jedi niso bile tako »ekstremne« kot prejšnjikrat, ko je Roševa gostila chefa Dina Galvagna iz zagrebške restavracije Prasac in mu poskušala slediti v svojih kulinaričnih eskapadah.
V bistvu je bila tokrat gostiteljica za odtenek drznejša od svojega gosta. Pavčnik je začel z krožnikom Varicija kolerabe in dimljen jezik, v katerem je pripravil kolerabo na tri načine - dodal ji je celo suho hruško in vanilijevo kremo. V drugem krožniku (Hrustljav telečji priželjc na ječmenovi ričoti) je predstavil priželjc, ki je, kot je poudaril, pri nas precej zapostavljena sestavina, ki se jo največkrat dobi kar zastonj. Nedvomno največ odobravanja pa je požela sladica, ki jo je poimenoval Raviol pregrete smetane, sladoled suhih jurčkov in hruška. Ta Pavčnikov krožnik je bil s strani obiskovalcev tudi soglasno izglasovan kot najboljši, zato bo ves naslednji mesec na meniju gostilne Na gradu.
Gostiteljica Ana Roš je po obedu povedala, da je za četrti zaporedni večer ubrala malce drugačno pot. Prvi krožnik, poimenovan Rdeča pesa iz shrambe in skuša, je pripravila s kislino oziroma sokom rdeče pese, ki ostane od vlaganja. Dodala je koromačeve cvetove in krompir, ki ga je kuhala v kisu iz rdeče pese. Skušo pa je – provokativno! - marinirala v jabolčnem kisu in cimetu. Drugi krožnik s polnim nazivom Zgodba o sirotki in kislem kruhu, zažgana hruška in bezgovi cvetovi je bil nemasten krožnik. » Želela sem pripraviti krožnik brez maščob in ga pustiti na eni bazični surovini. Včasih to težko sprejmemo, ker je maščoba tista, ki naredi krožnik všečen,« je svoj izziv predstavila Roševa. Krožnik je podložila z maslenim čajem iz bezga, ki se – tako Roševa – v hribih na veliko uporablja. »Zakuhala sem bezgove suhe cvetove in dodala maslo. To je bila edina maščoba na krožniku,« je dodala gostiteljica.
Za glavno jed pa je pripravila Veliko telečje srce. Sprva je sicer imela v načrtu jelenovo srce, a ker ga ni mogla nabaviti - odstrela v tem času praktično ni – se je sprijaznila s telečjim. »Ko smo srce poskušali počasi kuhati, je dobilo zdrizast okus. Ugotovili smo, da je najboljše, če ga na vroči ponvi samo na hitro popečemo. Tako je ostalo v sredini lepo, rdeče,« je pojasnila kuharska mojstrica iz Kobarida. Krožniku je dodala jerebiko, sveže brinje in star kruh v obliki kruhovega cmoka. »Včasih se starega kruha nikoli ni zavrglo, ampak se ga je vselej predelalo in uporabilo.«
Obiskovalce četrtega večera je navdušila tudi vinska spremljava, ki je imela zelo domač pridih. Svoj pridelek sta namreč točila lastnik gostilne Svetozar Raspopović - Pope in Matjaž Kramar, brat drugega lastnika Valterja Kramarja. Stregla so se torej kraško – briška macerirana vina. Pope je najbolj navdušil z malvazijo, letnik 20007, ki jo je pridelal po gruzinski metodi v amforah, Kramar, ki prideluje vino v Barbani v Goriški brdih, pa z rebulo, letnikom 2008.
»Revna kuhinja« na ljubljanskem gradu se bo nadaljevala 21. marca, ko bo Ana Roš gostila italijanskega mojstra Franca Alibertija iz Oštarije Francescana, ki ima stalno bivališče v Modeni.
