Odhajajoči ameriški obrambni minister Leon Panetta je danes na zasedanju v Bruslju najavil željo Američanov, da bi bilo tudi po letu 2014 v Afganistanu od 8000 do 12.000 pripadnikov Natovih oboroženih sil, in sicer na petih lokacijah - Kabul, vzhod, zahod, sever in jug, je pojasnil Hojs.
Nihče od teh vojakov sicer ne bi sodeloval v bojnih operacijah, ki se bodo končale do konca leta 2014, kot je načrtovano. Ti vojaki bi bili pristojni izključno za usposabljanje in izobraževanje, je poudaril slovenski minister.
To je sicer za zdaj le vojaška usmeritev, končnih odločitev ne bodo sprejeli obrambni ministri, temveč zunanji ministri in voditelji članic Nata, je izpostavil Hojs. Poleg tega je treba po njegovih besedah počakati na izid afganistanskih volitev in videti, kakšna bo sploh volja Afganistancev. Nemčija je na primer danes tudi jasno povedala, da želi v tem primeru nov mandat VS ZN, je še dodal.
Tudi Slovenija se bo morala na podlagi vojaškega nasveta odločiti o tem, ali se bo takšni misiji pridružila. »Če vprašate mene osebno, sem pristaš tega, da kot resna zaveznica izpolnimo svoje obveze,« je dejal minister.
»A glede na napovedane spremembe se bojim, da bo oblast prevzela opcija, ki je že v tem mandatu govorila, da bi, če bi ona vladala, vojake že zdaj potegnila iz Afganistana,« je še opozoril Hojs in dodal, da bo to v prihodnje »verjetno večja tema, kot si mislimo«.
Že danes sicer 80 odstotkov vseh operacij na terenu vodijo afganistanske sile, samo najbolj tvegane vodijo zavezniki. Poleg tega že okoli 85 odstotkov Afganistancev živi na območjih, ki jih varnostno nadzorujeta afganistanska vojska in policija. Po afganistanskih volitvah leta 2014 pa naj bi se »celotna država pobarvala zeleno« - torej po celotni državi naj bi ves nadzor izvajale afganistanske varnostne sile, je še pojasnil slovenski minister.
Američani naj bi po Hojsovih besedah sicer svoje sile letos znižali s 50.000 na 30.000, v prihodnjem letu pa še za okoli 10.000.
Mednarodna skupnost za obdobje po letu 2014 pripravlja tudi sklad, s katerim bo pomagala krepiti afganistanske oborožene sile in policijo, da bi zagotovila učinkovito nadaljevanje procesov, ki so se začeli v vojni, tudi v miru.
Slovenija je že pred časom napovedala, da bo za financiranje afganistanskih varnostnih sil po letu 2014 prispevala 500.000 dolarjev na leto. Druge, večje države pa so danes napovedovale prispevke v višini od 200 milijonov do 300 milijonov letno, je pojasnil Hojs.
