»Komisija se zaveda, da je voda javno dobro, ki je ključno za državljane, in da je upravljanje vodnih virov v pristojnosti članic. Komisija ima nevtralno stališče do javnega ali zasebnega lastništva vodnih virov,« sta v skupni izjavi zapisala Potočnik in Barnier.
Komisija je za primere, ko se javni organi odločijo, da bodo te storitve zagotavljali prek zasebnega gospodarskega subjekta, predlagala predpise, ki bodo po mnenju komisarjev »prispevali k preglednosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev, tako da bodo javnim organom omogočili sprejemanje boljših odločitev«.
Potočnik in Barnier zagotavljata, da lahko lokalne oblasti v skladu s predlogom direktive neodvisno organizirajo storitve splošnega gospodarskega pomena, vključno z vodo. »Javni organi se lahko kadar koli samostojno odločijo, ali bodo storitve zagotavljali neposredno ali prek tretje osebe, kot je na primer zasebni gospodarski subjekt,« sta zapisala.
»Predlagana direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb zato pod nobenimi pogoji ne bo privedla do vsiljene privatizacije storitev oskrbe z vodo,« sta še zagotovila komisarja.
Slovenska vlada je predlog direktive podprla že februarja lani, medtem pa so številne države članice EU in nevladne organizacije do nje izrazile vsebinske pomisleke.
Po vsej Evropi zato poteka zbiranje podpisov pod državljansko pobudo Pravica do vode, ki Evropsko komisijo poziva k predložitvi ustrezne zakonodaje, ki bi zaščitila vodo kot javno dobro. Organizatorji pobude so že pred dnevi sporočili, da so zbrali več kot milijon podpisov, potrebnih za sprožitev morebitne prve evropske državljanske pobude.
