V natečaju Prostovoljec leta 2012 lahko sodelujejo vse nevladne organizacije, javne institucije, neformalne skupine in posamezniki, skratka vsi, ki so v svoje dejavnosti v letu 2012 vključevali prostovoljstvo. Pri posameznikih bodo izbirali najboljše v šestih kategorijah: Naj prostovoljko in Naj prostovoljca v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 30 let in nad 30 let. Pokroviteljstvo nad projektom je od svojega predhodnika prevzel predsednik Slovenije Borut Pahor.
Namen je promocija prostovoljstva v javnosti, še posebej med mladimi, zaradi prenizkega ugleda prostovoljcev, zaradi že omenjenega ozkega pojmovanja prostovoljstva in posledično slabega posluha za prostovoljske organizacije, ki ne sodijo v okvir tipičnih predstav o prostovoljstvu. Največkrat so prostovoljci leta postali ustanovitelji ali voditelji različnih nevladnih organizacij oziroma njihovih dejavnosti, organizatorji humanitarnih aktivnosti ter aktivnosti za otroke ali mlade.
Prostovoljstvo je lahko čisto preprosto delo, ki ga lahko opravlja vsak
Kot nam je povedala Tea Jarc iz Mladinskega sveta Slovenije (MMS), je smisel prostovoljstva v izboljševanju kvalitete našega življenja. Lahko je usmerjeno v družbo nasploh, v okolje, lahko gre za posamezne skupine (mlade, študente, otroke, starejše, bolnike) ali posameznike. Načeloma gre za delo oziroma za dejavnost, ki se lahko dotika vseh področij našega življenja. Lahko je pomoč posameznikom, lahko je zavzemanje za izboljšanje položaja določenih skupin, delovanje za ohranjanje okolja. Lahko je čisto preprosto delo, ki ga lahko opravlja vsak, ali pa visoko strokovno delo. Kot je pojasnila Jarčeva, je »prostovoljstvo še posebej pomembno v časih, kot smo jim priča danes, ko je vse več ljudi odrinjenih na rob družbe in ko so spremembe v družbi mogoče bolj potrebne, kot pred nekaj leti.«
V Sloveniji je prostovoljstvo razširjeno, vendar ne tako cenjeno kot v tujini
Po besedah Jarčeve ljudje na splošno še vedno prostovoljstvo povezujejo v prvi vrsti s klasično humanitarno dejavnostjo - torej pomočjo šibkejšim. »Na MSS smo se od nekdaj zavzemali za širše razumevanje, dajali poudarek aktivizmu, samoiniciativnosti, t.i. multiplikativnim učinkom - torej širjenju prostovoljske dejavnosti med prostovoljci, prenašanju izkušenj med generacijami, pridobivanju novih prostovoljcev. «
V Sloveniji je prostovoljstvo zelo razširjeno, imamo veliko raznih društev, kjer je prostovoljstvo bistveno za njihov obstoj, javne institucije (šole, razni zavodi, centri za socialno delo ipd.) pa so pogosto organizatorji prostovoljskega dela. Prostovoljstvo je pri nas sicer cenjeno, vendar po besedah Jarčeve še nima tiste vrste ugleda kot marsikje v tujini: »Razliko opazimo vsakič, ko slišimo, da se v tujini nekdo ne more vpisati na določeno univerzo, ker nima dovolj referenc v smislu obšolskih (prostovoljskih) aktivnosti. Ali ko kandidati za župane v svojih predstavitvah poudarjajo svoje prostovoljstvo. Ko izvemo, da razni znani državniki, izumitelji, glasbeniki ipd. ponosno omenjajo svoje pretekle ali aktualne prostovoljske izkušnje.«
Mladi si s prostovoljstvom nabirajo delovne izkušnje
Še posebno je potrebno izpostaviti pomen prostovoljstva za mlade, tako v smislu dela za mlade kot rekrutiranja mladih prostovoljcev, saj tisti, ki v mladosti ponotranjijo vrednote prostovoljstva, pogosto ostanejo prostovoljci vse življenje. Za mlade pa je to tudi eden od načinov pridobivanja delovnih izkušenj, ki jih lahko uporabijo kasneje v življenju. »Prav gotovo s prostovoljstvom pridobijo tako tisti, katerim je prostovoljno delo namenjeno, kot tisti, ki ga izvajajo, saj prostovoljstvo bogati tudi posameznike - izvajalce,« je poudarila Tea Jarc in izpostavila prostovoljstvo v mladinskih organizacijah, ki s svojimi rednimi aktivnosti in mladimi, ki jih vodijo prostovoljno, namenijo svoj čas za izvajanje prostočasnih aktivnosti, izobraževanje mladih ter organiziranje dogodkov za njihovo in širšo javnost.
»Raziskava Mladina 2010 je pokazala, da je naša mladina prostovoljsko precej aktivnejša kot nemška, razen ko gre za področje družbenih in političnih sprememb v državi. Ista raziskava pravi, da so prostovoljske dejavnosti, poleg zaposlitve oziroma šole, ključen dejavnik socialne vključenosti mladih, kar prav gotovo veliko pove o pomenu prostovoljstva pri nas,« je izpostavila Jarčeva.
