Penine Medot navadno povezujemo z jadranjem in jadrnicami Esemit, tokrat pa je eden tistih, ki so mehurčke predstavili zainteresirani javnosti, Toni Gomišček, strokovno in šaljivo ocenil, da gre za prostor v katerem penin ne bo potrebno dodatno hladiti, je pa res, da bi bilo potrebno koga od udeležencev dodatno otopliti. Ja zunaj je snežilo, pihal je močan veter, ki je temperaturo – 2 stopinje še malce spustil.

K stvari. Penine Medot se na takšen način še niso promovirale, ponudili so vino, prilagojene jedi gostilne Krištof iz Predoselj in v finalu še golf na snegu (pa ne samo v snegu, v snežnem viharju). V veliki dvorani eskimske vasi so pivcem ponudili najprej neobičajen liker z imenom eskimček (vodka in melonin liker), potem pa se je začel ples Medotovih. Klasičen brut z osnovo v rebuli, je bil pospremljen s posebej pripravljenim dimljenim piranskim brancinom. Krožnik, pardon, kocka je bila ledena in po zaužitju je letela v sneg. Filozofija recikliranja se je izkazala tudi pri naslednji jedi, pri kozicah s kravicami. Papirnat krožnik lesena žlica sta po uporabi zletela v peč, na kateri so že kuhali tretjo jed. Na kozice in krvavice so rimali Medotov roze, za mnoge najboljše slovensko peneče vino rdečkaste sorte, v katerem prevladuje (jasno) modri pinot. Tretja jed se je zgodila zunaj igluja, pred omenjeno pečjo. Krištofovi so skuhali poseben ričet z Arvajevo kranjsko. Malce premrla povabljena javnost pa se je srečala še s snežnim metežem (ki ga je občasno spremljal hud veter) in s penino Millesime iz davnega 2001. Sledila je dokončna selitev v varno zavetje igluja in simpatična Gomiščkova rižota z morskimi prebivalci, ki ji dodajo peneči Medot v steklenici magnum. Za sladico pa še skoraj krstni izvedbi magnuma rose millesime 2006 in Medotov še nedokončani konjak. Da nas ob sestopu ne bi zeblo. Mimogrede, če vas peneča vina ne zanimajo, lahko dodamo podatek o prebivanju ali nočevanju v eskimskih prostorih, ki ga je zaupal lastnik in graditelj: »Več kot devetdeset odstotkov rezervacij opravijo ženske.«