Na ministrstvu so z analizo obstoječe mreže na primarni ravni, pri čemer so izvzeli ginekologijo in zobozdravstvo, ugotovili, da bi v prihodnjih leti potrebovali dodatnih 277 družinskih zdravnikov in pediatrov. S tem bi namreč razbremenili zdravnike na primarni ravni, ki so danes preobremenjeni, kar se potem prenaša na sekundarno raven zdravstva. Ta je sicer dražja, prav tako se zaradi nepotrebnih napotitev iz primarja podaljšujejo čakalne dobe v specialističnih ambulantah.
Po besedah Ljubislave Škibin se po razmerju števila zdravnikov na prebivalce v Evropi uvrščamo na dno lestvice, saj je v Sloveniji povprečno 0,53 zdravnika na 1000 bolnikov. Velike razlike so po pokritosti med občinami in regijami in pri obremenitvi zdravnikov. Tako je v najslabšem položaju območje Raven, nato Kranj in Koper, kjer je glede na število prebivalstva najmanj družinskih zdravnikov in pediatrov, največ pa jih je v Murski Soboti.
Povprečno ima en zdravnik 1892 bolnikov, cilj pa je, da bi s krepitvijo primarne ravni v roku nekaj let dosegli glavarino 1500 bolnikov na zdravnika. Po njenih besedah je v tem trenutku največja težava pri nezanimanju specializantov za družinsko medicino.
Širitev referenčnih ambulant
Primarno raven nameravajo okrepiti s širitvijo referenčnih ambulant na tista področja, kjer so sedaj v najslabšem položaju. Kot dodatno možnost krepitve primarnega nivoja pa minister Gantar vidi vključevanje mladih zdravnikov v učne ambulante, da bodo lahko prej obravnavali bolnike. Sicer pa bi bilo treba po njegovih besedah najprej zagotoviti 55 družinskih zdravnikov, da bi dosegli izenačitev dostopnosti na ravni Slovenije.
Predlog mreže bodo posredovali županom in direktorjem zdravstvenih domov, ki bodo lahko dali tudi pripombe nanjo. Mreže na sekundarnem nivoju se po Gantarjevih besedah še niso lotili.
Danes so predstavili tudi novelo zakona o pacientovih pravicah, ki je že v javni razpravi. Po besedah vodje sektorja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe na ministrstvu za zdravje Biserke Simčič z novelo predlagajo, da bo moral na specialistični ravni izvajalec v 30 dneh opraviti prvo obravnavo bolnika. Polovica časa obravnave bo morala biti namenjena prvemu pregledu, čakalni čas pred ordinacijami pa ne bo smel presegati 60 minut, razen izjemoma. Novela uvaja možnost, da bo lahko bolnik zahteval drugo mnenje na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti.
Pri zakonu o lekarniški dejavnosti prenašajo pristojnost določitve mreže lekarn z občinskega na državni nivo. Z zakonom se postavlja jasna meja med magistralnimi in galenskimi zdravili. Na novo se ureja izdaja zdravil preko interneta. Zdravila, za katere je potreben recept, se tako preko interneta ne sme prodajati.
Z zakonom bo še naprej možno horizontalno povezovanje, ne pa tudi vertikalno. To pomeni, da grosisti ne bodo mogli ustanavljati lekarn in obratno. Presežki, ki jih bodo ustvarjale lekarne, se bodo po novem zbirale na posebnem računu ministrstva za zdravje, denar pa bo nato namenjen osnovni lekarniški dejavnosti in investicijam v lekarne, je pojasnil Gantar.
Dodal je, da se kartica zdravstvenega zavarovanja ne bo več mogla uporabljati za komercialne namene, pač pa le za izdajo zdravila. Članstvo v zbornici bo po novem prostovoljno, poleg tega se uvaja licenca za magistre farmacije, ki jo bo izdajalo ministrstvo za zdravje.
Pri noveli zakona o zdravilih pa gre za prenos direktiv EU v slovensko zakonodajo in bo po besedah Gantarja v kratkem nared na sprejem na vladi. Poleg tega pa novela ureja področje zagotavljanja zdravil v izjemnih razmerah, ureja področje donacij zdravil bolnišnicam, javni zavodi, ki se ukvarjajo z veletrgovinsko dejavnostjo, bodo lahko prodajali zdravila le po neprofitnih cenah. Novela tudi ureja področje uvoza in izvoza zdravil za posebno uporabo, kjer da je prišlo v zadnjem času do precej zlorab pri zdravilih iz Kitajske in Indije.
