Predlog ZDR predvideva 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. To pomeni, da bi lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji. Mali delodajalci bi bili iz te omejitve izvzeti.
Sindikati poudarjajo, da je ta odstotek previsok in ne bi zajel praktično nobenega podjetja. Skladno s tem so sprva zahtevali, da se uveljavi 10-odstotno kvoto, po novem pa bi bili zadovoljni že s 15-odstotno. Delodajalci medtem tovrstno omejevanje zavračajo, saj je agencijsko delo po njihovih besedah v primeru povečanega obsega dela za gospodarstvo izrednega pomena.
Pri odpovednih rokih je v predlogu ZDR trenutno zapisano, da bi trajali največ 60 dni, medtem ko danes trajajo največ 120 dni.
Na delojemalski strani so prepričani, da je predvideni poseg v odpovedne roke prevelik, zato zahtevajo, da trajajo največ 90 dni. To pa se zdi nesprejemljivo delodajalcem, ki so se ves čas zavzemali za omejitev na največ 30 dni.
V gospodarstvu si želijo tudi odprave odpravnin ob upokojitvi oz. omejitev v zvezi s to pravico. Ta odpravnina bi sicer po trenutnem predlogu pripadala tistim delavcem, ki so pri zadnjem delodajalcu delali najmanj pet let.
Čas za usklajevanje se sicer socialnim partnerjem počasi izteka. Zbližati se morajo namreč do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje dopolnil za plenarno sejo DZ oz. najdlje do 4. marca, ko bodo na temo reforme trga dela lahko spregovorili vsi poslanci.
