Čeprav razmere pri nas še niso tako kritične, kot recimo v kitajskem Pekingu, kjer se ob najhujših dnevih ljudje bojijo zapustiti svoje domove, bolnišnice pa se napolnijo do zadnjega kotička, tudi pri nas delci PM10 terjajo svoj davek. »Če bi bil zrak v Ljubljani tak kot v Stockholmu, kjer so vrednosti trdih delcev idealne glede na zahteve Svetovne zdravstvene organizacije, bi v naši prestolnici v povprečju živeli poldrugo leto dlje,« pojasnjuje Peter Otorepec z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ).
Delci PM10 ne povzročajo le manjših poškodb oziroma bolezni dihal in srčno-žilnega sistema, temveč lahko trajno okvarijo oba sistema, povzročijo raka in celo prezgodnjo smrt. Najbolj ti delci ogrožajo otroke, starejše in kronične bolnike. Povečana koncentracija delcev PM10 v zraku pri zdravih ljudeh po Otorepčevih besedah povzroča blago vnetno reakcijo dihal, iz katere ob dolgotrajni izpostavljenosti sledi manjša sposobnost pljuč in njihov počasen propad. Pri ljudeh z boleznimi dihal (bronhitis, astma, kadilska pljuča) pa izpostavljenost prekomerni koncentraciji trdih delcev poslabša njihovo bolezen in lahko vodi v hospitalizacijo ali celo prezgodnjo smrt.
Trdi delci preko dihal vstopajo tudi v krvni obtok in povzročajo arteriosklerozo, ki je glavni vzrok za nastanek bolezni srca in ožilja. Otorepec navaja, da je v času prekomerne koncentracije prašnih delcev zaslediti več srčnih infarktov, saj ti delci trajno kvarijo žile in povzročajo nastajanje krvnih strdkov. Prav tako se arterioskleroza pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki živijo v bližini prometnih cest, saj je promet pomemben vir trdih delcev v zraku. Enako velja za bolezni dihal: če je med stotimi otroci s podeželja najti osem obolelih za astmo, jih bo med stotimi otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, za astmo zbolelo 12.
Raziskava IVZ je tudi pokazala, da bi za polovico manj onesnažen zrak v Ljubljani na leto terjal okoli 30 manj smrti zaradi bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja, približno 50 bi bilo manj hospitalizacij zaradi bolezni dihal, ljubljanske bolnišnice pa bi sprejele tudi okoli 20 ljudi manj zaradi bolezni srca in ožilja.