Dolenjska še vedno velja za gospodarsko razvito regijo z močnimi paradnimi konji, kot so Krka, Revoz, Adria mobil, TPV, Trimo. 24 velikih družb, ki zaposluje 23.000 ljudi, kar je polovica vseh zaposlenih v regiji, ustvari dve tretjini prihodkov regije ter kar 90 odstotkov regijskega izvoza. Sledijo srednje velika podjetja, vendar so, kot opozarja direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš, za regijo izjemno pomembna tudi majhna in mikro podjetja. »Velika podjetja manjše dobavitelje še vedno iščejo v domačem okolju,« dodaja Kordiš, ki tako kot preostali naši sogovorniki meni, da gospodarska in socialna situacija v regiji nista kritični.
Alarmantna stopnja brezposelnosti v Beli krajini
Dolga leta je bila Dolenjska z Belo krajino po stopnji brezposelnosti pod slovenskim povprečjem, lani aprila pa se je slika tudi tu obrnila. Z 11,8-odstotno stopnjo brezposelnosti je presegla slovensko povprečje, predvsem zaradi povečanja brezposelnosti v Beli krajini, ki pa je že tradicionalno krepko nad povprečjem v državi. Po zadnjih podatkih iz novembra 2012 je brezposelnost v Črnomlju dosegla 19,8 odstotka in v Metliki 16,2 odstotka.
Na novomeški območni službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo v začetku lanskega leta prijavljenih 6046 ljudi, zdaj jih je že 7100, kar je največ doslej. Trebanjski konec je edini pozitivno izstopal, vse do konca leta, ko so tudi tam beležili priliv okoli 100 ljudi, večinoma sezonskih gradbenih delavcev.
Največji priliv v bazo brezposelnih je bil v začetku lanskega leta iz črnomaljskega Secopa (prej Danfoss), čeprav je glavnina od približno 400 odpuščenih končala na zavodu že leto prej. V jesenskih mesecih so večje prilive na uradih za delo beležili večinoma iz gradbeništva in transporta. Po besedah Alenke Muc, strokovne svetovalke na področju analitike na novomeškem Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, je šlo večinoma za iztek pogodb za določen čas. »V poletnem času se pogodbe za določen čas iztečejo delavcem v vzgoji in izobraževanju. Veliko je tudi delavcev, zaposlenih za določen čas prek zaposlovalskih agencij, ki večinoma opravljajo delo v dejavnostih, za katere je tudi sicer razpisanih največ prostih delovnih mest, to je v predelovalni industriji in gradbeništvu.«
Dolenjski gradbeniki krmarijo dobro
Večjih stečajev in odpuščanja v lanskem letu ni bilo, glavnina »pretresov«, od mokronoškega Toma in mirnskega Preventa do straškega Novolesa in črnomaljskega Danfossa, se je zgodila že leto ali dve prej, od velikih tekstilcev v regiji (Labod, Beti, Komet) pa so ostali le še zametki. Se je pa sredi lanskega leta v prisilni poravnavi znašla novomeška Kovinotehna MKI z 200 zaposlenimi, a je prav te dni uspešno prestala glasovanje upnikov o prisilni poravnavi. Prisilna poravnava je doletela tudi podjetje Gimpex, ki prodaja Renaultove tovornjake, v stečaj pa sta šli mizarsko podjetje Berk iz Šentruperta z okoli 40 zaposlenimi in družba Bobles s 14 zaposlenimi.
Skozi krizo še kar uspešno krmarita največji gradbeni družbi v regiji, Begrad in CGP, ob njiju pa še cel kup manjših gradbenih podjetij. »Pri nas se bistveno manj pozna situacija, ki je v Sloveniji. Mislim, da zato, ker so to manjše, bolj obvladljive družbe, ki imajo tudi bolj razpršeno dejavnost,« razmišlja Kordiš. Za regijo je dobro tudi to, da ni gospodarstvo skoncentrirano v Novem mestu, ampak je v različnih koncih regije cel kup dobrih majhnih podjetij, ki beležijo stalno rast in razvoj, v Beli krajini denimo Kambič laboratorijska oprema, Evrostroj, Repromat, NBM, Tomplast, v Šentjerneju L-tek in Hyb, v Šentrupertu Plasta ter v Žužemberku Keko oprema.
Odpuščanj (za zdaj) ni na vidiku
Povprečne plače v regiji so nizke, razen na novomeškem koncu. Novembrska plača v metliški občini je znašala 1202 evra bruto, kar je krepko pod slovenskim povprečjem (1612 evrov). Se je pa kriza, zlasti pri manjših podjetjih, poznala pri izplačilih dodatkov. »Že kar praksa je postala, da se vsaj polovica regresa izplača do 1. novembra ali pa sploh ne. Jubilejne nagrade se izplačujejo čedalje manj, tudi trinajsto plačo so po podjetjih zelo zreducirali, nekateri pa jo 'izplačajo' kar v bonih,« opozarja Igor Iljaš, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje.
Za letos v regiji ni napovedanih večjih odpuščanj. V semiški Iskri in črnomaljskem Livarju (ta je pred kratkim dobil novega lastnika) za zdaj ni videti večjih težav, tudi metliška Kolpa »teče«, so pa vse oči uprte v črnomaljski Secop s 460 zaposlenimi, ki se mora do konca leta 2015 izseliti iz proizvodnih prostorov, najetih od družbe Akrapovič. Ta naj bi v petih letih na lokaciji v Črnomlju postopoma zaposlila do 500 ljudi.
Novomeška Adria mobil in trebanjski Trimo trenutno poslujeta stabilno, pravi sekretar regijske organizacije sindikata Skei za Dolenjsko in Belo krajino Dušan Velše, kot tudi Revoz, ki trenutno zaposluje 2000 ljudi, vsaj toliko pa jih je nanj vezanih še prek dobaviteljev in podizvajalcev iz širše okolice. V drugi polovici leta naj bi ponovno zaposloval, saj naj bi v začetku prihodnjega leta po napovedih prvega moža Revoza Aleša Bratoža stekla proizvodnja novih vozil. Število zaposlenih iz leta v leto povečuje novomeška Krka, ki v Sloveniji zaposluje 4700 ljudi, nove tovarne, ki jih gradi v Krškem in Novem mestu, pa bodo najbrž to številko v prihodnjih letih še dvignile.
Zlasti Belokranjci v prihodnje veliko stavijo na bodočo 3. razvojno os. »Če pogledamo avtomobilsko industrijo, vse bazira na principu 'just-in-time'. In če ni razvite celotne primerne infrastrukture, ne moreš zagotavljati zahtevane oskrbe za avtomobilsko industrijo,« pravi Kordiš. Po njegovem mnenju ima Bela krajina strateško zanimivo lego. »A hkrati je treba na nivoju države zagotoviti spodbudno okolje za razvoj gospodarskih družb. To za zdaj ni takšno, kot bi si želeli.
V Posavju že več kot 5000 brezposelnih
V Posavju se je že tako slaba slika na področju zaposlovanja in socialne varnosti konec leta s precejšnjim povečanjem števila brezposelnih še poslabšala. Negativni trend se nadaljuje tudi v januarju, v katerem je število brezposelnih po dolgem času preseglo število 5000, medtem ko se je njihovo število pred petimi leti, natančneje decembra 2007, prvič spustilo pod 3000.
Po stopnji brezposelnosti, ki po zadnjih podatkih znaša 13,9 odstotka (v krški in brežiški občini celo več kot 14 odstotkov), se posavska regija na državni ravni uvršča takoj za tradicionalno najbolj kritičnima mariborsko in murskosoboško. Od zvečine slabih kazalnikov na območnem zavodu za zaposlovanje v Sevnici kot pozitivno novico ocenjujejo to, da vsaj v prvih šestih mesecih letošnjega leta ni pričakovati novih odpuščanj, vsaj ne v večjem številu, žal pa tudi ni nobenih spodbudnih napovedi odpiranja novih delovnih mest. Morda bo bolje prihodnje leto, če se bodo uresničile napovedi o gradnji in odpiranju novih proizvodnih in servisnih obratov v posameznih poslovnih conah.