Si predstavljate, da vas ob rojstvu otroka, tem čudovitem, čudežnem dogodku, obdarijo z drevesno sadiko? Če živite v občini Kozje, se vam bo zgodilo prav to. Poleg denarne nagrade v višini 200 evrov novopečenim staršem podarijo sadiko visokodebelnega drevesa iz Kozjanskega parka. Na občini pravijo, da mladi starši radi pridejo po to nenavadno darilo.
Med 212 slovenskimi občinami je po podatkih občin in spletne strani bibaleze.si trenutno 17 takih, ki rojstva otroka ne pospremijo z denarno nagrado. To so Lendava, Zavrč, Trnovska vas, Razkrižje, Cankova, Gornji Petrovci, Videm, Škocjan, Črnomelj, Mirna Peč, Radovljica, Murska Sobota, Lovrenc na Pohorju, Trbovlje, Moravče, Domžale in občina Ig. Na lendavski občini pravijo, da razmišljajo v tej smeri. V Črnomlju in Mirni Peči bodo pravilnik o dodeljevanju pomoči sprejeli v kratkem. V Gornjih Petrovcih, Cankovi, Vidmu in Radovljici namesto denarja podarijo darilne bone za nakup otroške opreme in igrač, v Lovrencu na Pohorju pa mamicam podarijo vrednostne bone ob materinskem dnevu. V Trbovljah obdarijo mlade družine s 60 evrov vrednimi paketi s potrebščinami za njihove malčke.
Od hranilne knjižice do srečanja z županom
Večina občin mladim družinam za prvega otroka nameni med 100 in 200 evri, nekatere pa za vsakega nadaljnjega otroka namenijo višji znesek. Najbolj radodarni sta občini Komen in Moravske Toplice, ki ob rojstvu prvega otroka podarjata kar tisoč evrov. Pa je zaradi tega tudi kaj več otrok? »Ne bi mogla reči. Toda dejstvo je, da se je v naši občini lani rodilo kar 51 otrok, medtem ko se je v prejšnjih letih rojevalo okoli 30 otrok in manj na leto,« je dejala Polona Makovec iz občine Komen, ki šteje približno 3500 prebivalcev. Zanimive so tudi številke za občino Osilnica s 413 prebivalci, ki sodi med revnejše občine z visoko brezposelnostjo in najnižjimi plačami. Rojstvo otroka pospremijo s 600 evri. Je pa res, da se v tako majhni občini temu primerno rodi tudi malo otrok. V letu 2011 se jih je šest, leto prej le eden.
Posebnih pogojev za dodelitev denarne nagrade v večini občin ni, običajno le ta, da mora biti otrok in vsaj eden od staršev stalno prijavljen v tisti občini. V Ljubljani pa 380 evrov izplačajo le socialno najšibkejšim občanom in občankam.
Poleg denarja so v večini občin v navadi simbolična darila, največkrat knjiga ali darilni bon v izbrani otroški trgovini. Nekatere občine v sodelovanju s Poštno banko Slovenije za novorojenčka odprejo hranilno knjižico in nanjo nakažejo določen znesek, spet druge pripravijo srečanja z županom in obdarovanje. Med bolj inovativnimi obdarovanji je sofinanciranje nakupa mlečnih formul za novorojenčke ali pa ročno spletena »pupa«, kakršno podarjajo v občini Ruše.
Z nagradami želijo zadržati mlade ljudi v občini
Po mnenju sociologinje dr. Majde Černič Istenič, zaposlene na ljubljanski biotehniški fakulteti in v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, želijo občine, zlasti tiste na demografsko ogroženih območjih, s takšnimi nagradami predvsem zadržati mlade ljudi v občini, na povečanje rodnosti pa po njenem mnenju ne vplivajo.
»V Sloveniji število družin s tremi ali več otroki upada, povečuje se delež družin z enim otrokom. Družine z dvema otrokoma so pri nas norma. Družine z večjim številom otrok so pogostejše v podeželskih in kmečkih okoljih kot v mestnih.« Dodaja, da je vzrok razlik v rodnostnem vedenju v načinu življenja, usklajevanju dela in družine. »V mestih so seveda motivi za rojstvo otrok drugačni kot na podeželju, kjer je, denimo, pomembna delovna sila in predaja kmetije otrokom. Več otrok imajo tudi družine, ki živijo v bolj odmaknjenih krajih. S tem nadomestijo to, da v bližini nimajo sosedov, niso veliko v stiku z drugimi ljudmi in tudi njihovo delovno okolje je na kmetiji.«
Največ, kar 30.600 malčkov, je v Sloveniji na svet privekalo leta 1979, najmanj pa leta 2003, komaj 17.321. Nato je število rojstev raslo in leta 2010 z 22.343 rojstvi doseglo nov vrh, naslednje leto pa spet padec pod 22.000. »V letih od 2004 do 2010 so rojevale ženske, ki so odlašale z rojstvom prvega otroka,« pravi naša sogovornica in dodaja, da smo trenutno priče padanju rodnosti, spet gremo proti letu 2003. Bolj kot letna stopnja rodnosti pa bi realno sliko po njenem mnenju pokazal podatek, koliko otrok rodijo ženske, ki so že končale z rojevanjem. »Zaradi koledarja rojevanja smo priče oscilacijam. Toda obdržali se bomo na nizkih ravneh rodnosti,« dodaja.
Če se še malo poigramo s statistiko, ta pokaže, da se je v občini Hodoš, ki šteje komaj 382 duš, v letu 2011 število prebivalcev povečalo kar za 20 odstotkov. Pa ne zaradi rojstev, saj se tistega leta v tej prekmurski občini ni rodil niti en otrok. Populacija se je povečala zaradi novega doma starejših občanov s 63 stanovalci. Kot nam je povedala Katalin Bunderla, so lani v občini že beležili porast rojstev. Rodila sta se dva otroka. Pravi baby boom pa se je zgodil leta 1994. Rojstev je bilo šest. Pa naj še kdo reče, da statistika ni zanimiva.