Med včerajšnjimi hišnimi preiskavami pri odvetniku Branetu Goršetu in osebah, s katerimi je tako ali drugače poslovno sodeloval v stečajih, so kriminalisti iskali tudi dokaze za domnevno pranje denarja iz stečajev prek podjetij in računov iz kroga srbskega narkokralja Darka Šarića.
Po naših podatkih so namreč včeraj kriminalisti poleg Goršeta, njegove soproge Barbare Gorše, ki naj bi bila osumljena pomoči pri zlorabi položaja, in več drugih oseb pridržali tudi Slobodana Resimića. Gre za srbskega državljana, znanega tudi pod vzdevkom Sloba Talijan, ki je pred leti po poročanju srbskih medijev veljal za domnevno ključnega Šarićevega človeka za posle v Sloveniji, povezovali pa so ga tudi z razvpitim zemunskim klanom. Kriminalisti so pridržali še njegovo življenjsko partnerico Snežano Markulin, (nekdanjo) izvršno direktorico podjetja Financial Angels iz ameriške davčne oaze Delaware. To po ugotovitvah srbskih organov odkrivanja in pregona sodi v krog Šarićevih podjetij, v Sloveniji pa je že leta 2007 iz stečajne mase kupilo pravni osebi Litostroj Holding in Metalno – strojegradnje, konstrukcije in montaže, ki sta imeli skupno v lasti za več milijonov evrov nepremičnin in terjatev. Pri tem ga je zastopal prav Gorše, o čemer smo v Dnevniku poročali že leta 2010.
Od Hidra Koper do ameriške davčne oaze
Včerajšnja preiskava, ki jo vodi koprska policijska uprava, je daleč največji udarec roke pravice v poslovni imperij Braneta Goršeta, več let enega najvplivnejših stečajnih upraviteljev v Sloveniji, ki mu je domala ves čas tranzicije uspelo ostati pod radarjem širše javnosti. Po tistem, ko se je zaradi sporne preprodaje terjatev v stečaju HKS Sicura po skoraj desetih letih pred meseci znašel na zatožni klopi, bi lahko včerajšnja akcija morda odprla pandorino skrinjico drugih Goršetovih poslov. Kriminalisti so namreč včeraj med drugim pridržali tudi Rudolfa Trčka, širši javnosti neznanega poslovneža, ki ga je mogoče zaslediti le v stečajnih in drugih poslih, kjer nastopa Gorše, in lastnika nepremičninskega podjetja Svet Re Vlada Petka, ki je v več Goršetovih stečajih po svojih družbah kupoval nepremičnine ali pravne osebe propadlih podjetij. Goršeta so kriminalisti po celodnevni preiskavi včeraj odpeljali na zaslišanje v Koper, tožilstvo pa naj bi zanj predlagalo pripor.
Izvedeli smo, da kriminalisti preiskujejo sume več različnih kaznivih dejanj – zlorabe položaja, poslovne goljufije in pranja denarja – iz treh, med sabo očitno povezanih sklopov. Začetek zgodbe tako sega v april 2005, ko je Gorše postal stečajni upravitelj podjetja Hidro Koper. Že kmalu zatem so se v stečaju, v katerem so upniki prijavili za okoli šest milijonov evrov terjatev, začele dogajati nenavadne reči. Več pravnih in fizičnih oseb, ki so po ugotovitvah kriminalistov povezane z Goršetom, je namreč od 22 upnikov Hidra Koper, ki si večjega poplačila niso obetali, začelo odkupovati terjatve, in to po zelo nizkih cenah.
»Napihnil« stečajno maso in s tem na veliko zaslužil?
A že februarja 2008 se je stečajna masa Hidra dobesedno čez noč krepko povečala. Goršetu je namreč pravno osebo propadlega koprskega podjetja uspelo prodati podjetju RB Nekretnine iz Banjaluke, ki je zanjo plačalo več kot štiri milijone evrov. To je naenkrat pomenilo, da bo denarja za poplačilo upnikov dovolj. Prej težko razumljiv nakup terjatev se je čez noč spremenil v sanjski posel. Če so posamezniki in podjetja prej za terjatve skupno odšteli dobrih 300.000 evrov, so jim te na koncu stečajnega postopka prinesle več kot 2,3 milijona evrov.
Kako je Goršetu to uspelo? Kot sumijo kriminalisti, ne brez pomoči poslovne goljufije. Podjetje RB Nekretnine je namreč kupilo Hidro Koper zaradi zemljišč na območju Luke Koper, ki pa dejansko nikoli niso bila v njegovi lasti, ampak javno dobro. Že oktobra 2008 je namreč koprsko sodišče zavrnilo vpis novega lastnika v zemljiško knjigo, zato so RB Nekretnine proti Goršetu in državi marca 2010 vložile tožbo v vrednosti omenjenih nepremičnin (2,5 milijona evrov). Ta je po naših informacijah po tistem, ko je na prvi stopnji padla, zdaj na višjem sodišču.
Kriminalisti naj bi sumili še, da je posel z odkupom terjatev – tako kot domnevno tudi v primeru HKS Sicura – operativno vodil prav Gorše, ki je kot upravitelj edini vedel za notranje informacije o skorajšnjem povečanju stečajne mase. To naj bi dokazoval podatek, da je denar za nakup terjatev Gorše naprej nakazal podjetju Gagat, ki je v lasti njegove žene Barbare Gorše, sicer uradne lastnice njune družinske hiše v Rožni dolini v Ljubljani. Slednja naj bi ga prenakazala naprej, na koncu pa je terjatve od upnikov uradno odkupila družba Ofis, ki jo vodi Polona Kuhar. Ta je postala lastnica skoraj tretjine vseh terjatev Hidra Koper v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Pri tem je Gorše po ugotovitvah kriminalistov upnike namenoma zavajal in jih prepričeval, naj sprejmejo ponudbo Ofisa, češ da v stečajnem postopku nikoli ne bodo dobili toliko denarja. Med oškodovanimi upniki Hidra Koper naj bi bilo več velikih družb, med drugim tudi Petrol, Telekom, Salonit Anhovo in Adriatic Slovenica.
Podjetje Gagat je sicer od leta 2010 v likvidaciji. Kuharjeva pojasnil ni želela dajati. V kratkem telefonskem pogovoru nam je sporočila le, da je na Tajskem. Kriminalisti pa so po naših podatkih včeraj pridržali finančno svetovalko in nekdanjo nadzornico Skimarja (Elana) Stajko Skrbnišek, ki jo s Kuharjevo povezuje zastopanje podjetja Taxconsult. Podjetje Hidro je šlo v stečaj leta 2002, ovadbo pa so koprski kriminalisti dobili septembra 2010 od komisije za preprečevanje korupcije.
Zgodba o dobičkonosnih poslih s terjatvami v stečaju Hidra Koper dobi širše, tudi mednarodne razsežnosti v nadaljevanju. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Goršetov krog denar nakazal na več različnih računov v tujino, s čimer naj bi želel prikriti njegov izvor. Del denarja naj bi prejelo neznano podjetje s Floride, del pa ena od družb iz že omenjene zvezne države Delaware, ki naj bi spadala v Šarićev krog. Obe naj bi imeli računa odprta pri bankah v Avstriji. Pri tem velja spomniti, da je Šarićev krog po nedavnem poročanju srbskih medijev glavnino denarja od prodaje mamil opral po investicijskih skladih v lasti Raifeissen International Bank in Hypo Alpe Adria bank.
To pa odpira prostor novim ugibanjem o tesnosti poslovnih povezav med Šarićevim krogom in Goršetom. Slednji je namreč do zdaj javno trdil, da je podjetja, domnevno povezano s Šarićem, zastopal le kot odvetnik in da »pri zastopanju pravnih, fizičnih oseb ali oseb civilnega prava ni dolžan preverjati družinskih ali kakšnih drugih povezav«. Spomnimo, Gorše je pred leti v pravdi proti Slovenijalesu zaradi zahtevka za plačilo 40 milijonov evrov vredne terjatve zastopal tudi srbsko podjetje Municipium S, ki je bilo svojčas v lasti družbe Financial Angels. Pooblastilo za zastopanje je Goršetu podpisal Nebojša Ještrović, ki je bil po poročanju srbskih in črnogorskih medijev Šarićev sošolec in tudi domnevni poslovni sodelavec. Novi sumi kriminalistov tako vsaj dopuščajo domnevo, da si je Gorše s strankami iz Srbije delil tudi račune v tujini in jim tudi drugače pomagal iskati poslovne priložnosti v Sloveniji. Preiskava bi lahko dala tudi končni odgovor na vprašanje, ali je Goršetov krog denar, ki ga je prejel v poslih s terjatvami v lastnih stečajih, pozneje »obrnil« še v drugih poslih v Sloveniji. Gorše sicer na Dnevnikova vprašanja že več kot dve leti ne želi odgovarjati, očitke o kakršnih kolih nepravilnosti v svojih stečajih pa je javno večkrat ovrgel.
