Kolikšna gospodarska škoda nastaja zaradi slabega čiščenja avtocest in izločanja tovornjakov iz prometa?

Škoda je velikanska. Ne upam si niti odgovoriti. Sploh pa nisem tolikanj šolan, da bi lahko operiral s tako gromozanskimi števili. Govorimo namreč o milijardah evrov. Škoda pa se dogaja ob vsakem najmanjšem sneženju.

Poznate rešitev, da se vam ne bi bilo treba lotevati tako težkih izračunov?

Ljudem na Darsu že vse od 8. decembra, ko so na primorski avtocesti vozniki v koloni stali 14 in več ur brez kakršne koli pomoči, dopovedujemo, kako je treba ob sneženju pravilno ukrepati. Učimo jih stvari, ki smo jih videli v Avstriji, Nemčiji in tudi na avtocesti med Zagrebom in Beogradom. Tam postavijo na levo vozišče tovornjak s plugom in posipalnikom, na desno vozišče pa še enega. Oba tovornjaka stojita na mestu približno četrt ure, tako da zadaj stoji tudi ves promet. Pred njima pa v dolžini 50 kilometrov tudi nobenih vozil ne spuščajo na avtocesto. Avtocesta je torej kompletno zaprta 15 do 20 minut, potem pa začneta oba pluga hkrati čistiti celotno vozišče. Čez minuto se za njima odpelje tudi ves promet. To pomeni, da tovorna vozila za njima zmeljejo sol in led. To je zelo koristno. Dars je prejšnji teden po naših navodilih pri Lomu na primorski avtocesti ta princip testiral. Izkazal se je kot zelo uspešen, saj ni bilo zastojev.

Torej je stvar rešena?

Ne, ker so rekli, da bodo po tem principu začeli čistiti avtoceste šele naslednje leto, dotlej pa bodo delali po svojem strateškem planu. Rekli so, da bi s takojšnjo uvedbo novega sistema zmedli delavce na terenu. Si predstavljate? Da bi jih zmedli. Ti ljudje enostavno niso dorasli sistemu.

Že večkrat ste se obregnili tudi ob izločanje tovornjakov.

Sam imam 42 let izkušenj s transportom in moram vam povedati, da v Avstriji, ki je veliko bolj hribovita dežela kot Slovenija, nikdar ni zapor za tovorna vozila. Nikdar! Oni plužijo tako, kot sem vam opisal, in nimajo težav. Tudi v Mariboru oziroma na klancu proti Šentilju, kjer fantje z Darsa upoštevajo naša navodila in plužijo po tem principu, odtlej ni več izločanja. Velik problem pa je, ker na Darsu nočejo razumeti, da na avtocestah zdrse tovornjakov pravzaprav povzročajo osebna vozila. Tovornjaki namreč bolje peljejo navkreber kot avtomobili. Ker pa osebna vozila obstanejo na klancu, se za njimi ustavijo še tovorna. Osebno vozilo trije že potisnejo in gre naprej, tovornjaka pa tudi deset ljudi ne more premakniti. Zato tudi vsak medij, ko pride na teren, vidi le, da je zdrsnil kamion. Novinarji pa ne vidite, da je pred tem zdrsnilo 40 osebnih avtomobilov in da so prav ti avtomobili z letnimi gumami povzročili zdrs kamiona. Če na tovornjak naložim 25 ton in se peljem od Maribora do Kopra, ko bo najbolj snežilo, boste videli, da me nič ne bo ustavilo, četudi avtocesta ne bo splužena. Tudi na vrh Pohorja pridem, če se ni treba ustavljati. Ko pa tovornjak enkrat obstane sredi klanca, ne more več speljati.

Večkrat ste dejali, da je problem tudi v prepoznem čiščenju avtocest.

Od ministra Černača smo zahtevali, da spremeni zakonodajo, ampak minister ima očitno preveč ministrstev. Večina tamkajšnjih uslužbencev pa tako in tako ne opravlja svojega dela. Oni skrbijo le za to, da obdržijo lastne službe, in o ničemer ne odločajo. Na obrtni zbornici smo prepričani, da se Dars posipavanja ne loteva pravočasno. Vsak navaden smrtnik, ki se je vsaj enkrat pozimi peljal po Avstriji ali Nemčiji, je videl, da tam upravljalci avtocest začnejo posipavati že pri treh ali štirih stopinjah Celzija. Res je, da imajo zakonsko določeno, da začnejo plužiti šele, ko zapade 13 centimetrov snega – pri nas začnejo pri desetih centimetrih –, ampak večji del posla opravijo že s preventivnim posipavanjem. Pri nas pa začnejo posipavati šele, ko zapade sneg. To je ta bistvena razlika med nami in Avstrijci. Predvsem pa je treba vestno čistiti klance.

Strokovnjaki opozarjajo, da je pri čiščenju klancev problematičen predvsem časovno predolg krog, ki ga napravi posamezen plug, da se vrne na izhodiščno točko.

Seveda. Če bi Darsovi plugi vozili od Vrhnike do Logatca in tam obračali, zastojev ne bi bilo.

Zakaj pa na državnih cestah ni težav? Vsi venomer bentite le nad avtocestami.

Tudi stranske oziroma občinske ceste so dobro splužene. To pa zato, ker vse te ceste plužijo cestna podjetja in zasebni sektor, ki se obnaša popolnoma drugače od Darsa. Zavedajo se, da bodo izgubili posel, če ne bodo opravili svojega dela. Problem na avtocestah pa je naslednji: ljudje, ki opravljajo delo na terenu, so že usposobljeni, vendar naredijo le tisto, kar jim naročijo šefi. Ti pa samo sestankujejo in nič ne naredijo. Polovico teh šefov bi bilo treba nemudoma premestiti na zavod za zaposlovanje.

Torej ni problem v znanju, opremi in kapacitetah?

Kje pa! Dars ima tako moderno mehanizacijo kot Avstrijci ali Nemci, če ne še modernejšo. Tudi kapacitet imajo več kot dovolj.

Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je napovedal spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, s čimer Darsovim cestninskim nadzornikom ne bo več treba čakati policistov, ampak bodo lahko sami globili voznike, ki ne bodo upoštevali signalizacije o omejitvah v prometu. Kaj menite o tem?

To je neumnost. Ljudem, ki za to niso usposobljeni, tudi »šnelkurz« ne bo pomagal. Dars ima pravico le – in tako je po vsem svetu –, da globi voznike, ki nimajo vinjet. Pri tem naj tudi ostane, saj nismo v vojnem stanju. Država naj raje končno začne poslušati gospodarstvo. Mi na obrtni zbornici že dve leti trobimo, da je treba zgraditi parkirišča in male logistične centre ob avtocestah. Potem takega kaosa, kot se zdaj dogaja že ob najmanjšem sneženju, ne bi bilo.

Kako pa ste avtoprevozniki zadovoljni z delovanjem policije?

Nikakor. Policija enostavno ne opravlja svojih nalog. Policisti bi morali kontrolirati predvsem tuje tovornjake, ki prihajajo v Slovenijo, ali imajo zimske pnevmatike ali ne. Dokazano je namreč, da v glavnem le tujci povzročajo kaos na cestah. Niso pa problematične le gume, ampak tudi prevelika teža tovornjakov in podobno. In še nekaj je: od 30.000 tovornih vozil, kolikor jih vsak dan pelje iz Madžarske prek Slovenije proti Italiji, sem prepričan, da jih je vsaj 30 odstotkov brez ustrezne opreme. Kaj pa policija naredi? Če že ustavi tovornjak, ki ima gladke gume, kaznuje samo voznika. Kazen zanj je 300 evrov. Ne kaznuje pa pravne osebe oziroma podjetja – zagrožena kazen je 1200 evrov –, za katero ta šofer vozi, čeprav bi ga morala. Menijo, da tako in tako ne bi mogli pokasirati tega denarja. To kaže na njihovo nesposobnost.

Kako pa je s tem v tujini? Kaj storijo policisti v takem primeru?

Ne spustijo nas naprej, dokler ne plačamo še kazni za pravno osebo. V tujini nam lepo poberejo papirje, nas postavijo na parkirišče, in če nimamo denarja, čakajo, da nam ga nekdo pošlje oziroma prinese. Poleg kazni moraš, če imaš gladke gume, v spremstvu policije še do prvega vulkanizerja, ki ti za nameček še podtakne kitajske gume za 800 evrov. To je velik udarec za podjetje in verjemite, da šofer s tako izkušnjo nikdar več ne bo vozil brez zimske opreme. Naša policija pa kaznuje le šoferja in potem vozilo spusti naprej. To našim policistom ves čas očitamo. V petek, 8. februarja, ko je bil praznik, je veljala prepoved prometa za tovorna vozila. Za voznika tovornjaka, ki se kljub prepovedi poda na cesto, znaša kazen 1200 evrov, za podjetja pa 4200 evrov. Najmanj sto tovornjakov smo videli, ki so brezskrbno drveli po slovenskih avtocestah. To pomeni, da je država zaradi nemarnosti spustila iz rok pol milijona evrov. Včeraj smo na generalno policijsko upravo naslovili vprašanje, koliko so jih ta dan ustavili in koliko kaznovali. Vnaprej vem, da bo številka smešna. A treba je vedeti, da policisti na terenu delajo le to, kar jim naročijo šefi. To je eden od generalnih problemov v Sloveniji.