Reforma delovne zakonodaje bo kljub številnim odprtim vprašanjem jutri že na mizi odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Medtem ko je predlog novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) po besedah ministra za delo Andreja Vizjaka praktično pod streho, pa naj bi bilo pri predlogu zakona o delovnih razmerjih (ZDR) neusklajenih še okoli deset vprašanj.
Da je v pogajanjih še ogromno nedorečenega, dokazujejo tudi včerajšnja pogajanja, na katerih je prišlo do zapleta glede ureditve zaposlitev za določen čas. Potem ko je bilo v predlogu ZDR sprva predvideno, da bi lahko delodajalec sklenil pogodbo za določen čas za največ dve leti le za isto delo, je namreč Državljanska lista prejšnji teden vložila dopolnilo, po katerem bi to tako kot doslej veljalo tudi za sklepanje pogodb z isto osebo. Čeprav so sindikati opozorili, da bi to pomenilo nadaljevanje veriženja pogodb za določen čas, pa delodajalci o umiku dopolnila niso želeli niti slišati.
Kompromis pri odpravninah in odpovednih rokih
Na zadnjih pogajanjih so se socialni partnerji največ ukvarjali z iskanjem ravnovesja med odpravninami in odpovednimi roki na eni strani ter nadomestilom za primer brezposelnosti na drugi. Odpravnine po zadnjem javnem predlogu ostajajo vezane na različna obdobja – glede na delovno dobo bi znašale petino, četrtino in tretjino osnove (povprečna plača v zadnjih treh mesecih) za vsako leto dela, pri čemer bi se obdobja v primerjavi z današnjim sistemom zamaknila za pet let. Odpovedni roki pa se z današnjih največ 120 dni znižujejo na največ 60 dni. Ker so sindikati zaradi posega v te pravice nasprotovali predvidenemu znižanju višine nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih z 80 na 70 odstotkov osnove, so v igri še vedno različne rešitve. Sindikati poleg tega nasprotujejo tudi predlogu, po katerem bi odpravnina ob upokojitvi pripadala le zaposlenim, ki so pri delodajalcu vsaj deset let. Po njihovem mnenju bi morala biti ta meja prepolovljena.
Delodajalci želijo pogoje za odpravnine in odpovedne roke še zaostriti, zato med drugim vztrajajo pri uvedbi enotnih odpravnin po petinah. Naj spomnimo, da so se na pogajanja odpravili z zahtevami o največ 30-dnevnem odpovednem roku in ukinitvi odpravnine ob upokojitvah, ki pa nista naleteli na plodna tla.
Na delodajalski strani so močno nezadovoljni tudi nad predvidenimi odpravninami za zaposlene za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. Po predlogu ministrstva za delo naj bi odpravnine za zaposlitev do enega leta predstavljale pavšalen znesek v višini petine osnove, nato pa bi glede na trajanje delovnega razmerja proporcionalno naraščale. Agencijski delavci pa bi lahko po zadnjem predlogu predstavljali četrtino vseh zaposlenih v podjetju, pri čemer se v to kvoto ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji. Do predloga ministrstva imajo pomisleke tudi na sindikalni strani, ki si želijo kvoto zaostriti na zgolj 10 odstotkov.
Sindikate je neprijetno presenetil tudi zadnji kompromisni predlog glede varstva starejših delavcev. Po njem starejši delavci ne bi bili zavarovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, če bi jih delodajalci zaposlili po izpolnitvi pogoja za uživanje varstva pred odpovedjo, ki je po predlogu ministrstva povišan na 58 let. Za del sindikatov so še naprej sporna tudi začasna in občasna dela za upokojence, a bodo skoraj zagotovo potrjena, saj so jih, z nekaterimi zadržki, podprli v največji sindikalni centrali – ZSSS.
Vizjak: Pričakovanja delodajalcev so bila prevelika
Ministrstvo za delo je za reformo delovne zakonodaje, kot je znano, pripravilo 53 ukrepov, ki sledijo dvema ključnima ciljema – povečanju prožnosti na trgu dela in zmanjšanju razlik med pravicami zaposlenih za nedoločen čas in preostalimi delavci.
Čeprav delojemalci vsako spremembo »male delovne ustave« spremljajo s cmokom v grlu, pa so tokrat, vsaj glede na izjave vseh treh pogajalskih strani, z doseženim v pogajanjih najmanj zadovoljni delodajalci. Še zlasti so ogorčeni nad tem, da jih vlada ni uslišala pri zahtevah za odpravo plačanega odmora za malico in prevoza na delo ter dodatka na delovno dobo.
Minister Vizjak je sicer na nedavni podelitvi priznanja managerski izziv 2013 ocenil, da so predstavniki delojemalcev na pogajanja o reformi prišli »bolje pripravljeni kot delodajalci in da so bolje analizirali vladne predloge«. Po njegovem mnenju so bila pričakovanja delodajalcev prevelika, in pri tem omenil možnost, da bi ob odpravi plačanega odmora za malico prišlo do protestov, stavk in padca zakonodaje na referendumu. Vizjak ocenjuje, da bi bili sindikati pripravljeni na umik kakšnega izmed dodatkov le ob zvišanju plač.