V obsežnem, 15 tisoč besed dolgem zapisu je neimenovan član posebnih ameriških enot opisal dogodek 2. maja 2011 in posledice, ki ga je to dejanje pustilo na njem.
Sicer je že več ameriških specialcev zatrdilo, da so ustrelili bin Ladna, toda najnovejše priznanje za ameriško revijo Esquire je prvo, ki priznava dejanski uboj terorista.
»Tjulenj« trdi, da je potem, ko je slišal strele svojega kolega, hitro prišel v sobo in zagledal bin Ladna, kako se pomika po prostoru in ob sebi drži eno od njegovih žena. »Videti je bil zmeden. In veliko višji, kot sem si predstavljal. Ni bilo videti, da bi bil ustreljen. Ženo je držal pred seboj, morda kot ščit, toda ne vem,« je povedal.
»Zame je bil kot slika tarče, zagotovo on. Tudi v naših prostorih za treniranje smo imeli tarče z njegovih obrazom. To je bila enostavna ponovitev vaje in mišični spomin. To je on, bum, opravljeno,« se spominja. »Najprej sem pomislil, kako je koščen, visok in kako kratko brado ima. Vse naenkrat. Nosil je eno tistih belih pokrival, spodaj pa je imel skoraj popolnoma obrito glavo.«
»Dvakrat v čelo. Bum bum.«
V tistem trenutku ga je ustrelil. »Dvakrat v čelo. Bum bum. Drugič sem ga zadel, ko je že padal. Zložil se je na tla pred svojo posteljo in še enkrat sem ga zadel, na isto mesto,« je povedal anonimni specialec. »Mrtev je bil. Ni se premikal. Njegov jezik je molel iz ust. Gledal sem ga ob njegovih zadnjih dihih, tistih refleksnih,« je še dejal in dodal, da je bilo vse skupaj konec v petnajstih sekundah.
Povedal je tudi, da je med pripravami na akcijo večina njegovih kolegov, vključno z njim, pričakovala, da bodo med misijo umrli. Napisali so že pisma svojim ženam in otrokom. Sam je kupil tudi draga Pradina sončna očala, »da bi lahko umrl z nekaj stila«.
Njegova zgodba kaže tudi psihološko ceno, ki jo morajo plačevati pripadniki posebnih enot, pa tudi presenetljivo pomanjkanje podpore potem, ko prenehajo opravljati to službo. Povedal je tudi, da so mu potem, ko so na televiziji prikazovali njegovo hišo, ponudili mesto v programu zaščite prič, kar pa je zavrnil, ker bi to pomenilo izgubo stika s prijatelji in družino. Tako še vedno živi skupaj z družino, z ženo pa sta otroke naučila, da se morata v primeru morebitnega obračuna skriti v kopalno kad.
