Stres: Za papeža moramo moliti
»Zato je to njegovo dejanje vredno vsega spoštovanja in občudovanja in naše velike hvaležnosti za leta, ki jih je služil Cerkvi in nam vsem in tako verodostojno pričeval za Jezusa Kristusa,« je dejal Stres.
»V tem trenutku je sedaj naša prva dolžnost, da okrepimo svoje molitve zanj in za Cerkev, da bo čim prej dobila novega naslednika svetega Petra, ki bo dostojno nadaljeval delo svojih dveh velikih predhodnikov Benedikta XVI. in blaženega Janeza Pavla II.,« je še poudaril.
Le Bogu se lahko zahvalimo za ta imeniten pontifikat
Apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz je povedal, da so danes okoli poldneva prejeli nepričakovano in za nekatere šokantno novico o napovedi odstopa aktualnega papeža. Novico je nuncij nemudoma posredoval slovenski Cerkvi, predsedniku republike in premierju. »Ta trenutek vsi pomembni ljudje na svetu z visokim spoštovanjem govorijo o tej pogumni potezi papeža. Zanjo ima svoje razloge, zato jo moramo spoštovati. Le Bogu se lahko zahvalimo za ta imeniten pontifikat,« je poudaril.
Nekateri kardinali so jokali
Dr. Tadej Strehovec je zatem prebral pisno izjavo kardinala Franceta Rodeta, v kateri je zapisal, da ni nihče pričakoval papeževe napovedi odstopa, ki je bila za vse veliko presenečenje.
»Ko je papež odšel iz dvorane, smo kardinali v spontano oblikovanih manjših skupinah ganjeni komentirali papeževo odločitev. Prevladovala je žalost, občutek, da odhaja oče in voditelj, nekateri so bili objokani,« je sporočil in dodal, da sta bila o papeževi nameri predhodno obveščena le dva kardinala.
Izpostavil je še, da je papež v knjigi Luč sveta, ki jo je napisal pred nekaj leti, podprl možnost odstopa papeža, če čuti, da službe ne more več opravljati. »Ta odpoved je imperativ njegove zavesti,« je zapisal v izjavi za javnost.
Telo je bilo slabotno in šibko, duh pa zdrav in čil
Nato pa dodal nekaj stavkov o papeževem zdravstvenem stanju. V dvorano je prišel s pomočjo dveh moških, ki sta ga podpirala. »Bil je res šibak, telesno slaboten,« je zapisal, a hkrati povedal, da je imel prejšnji teden uro trajajoč govor, pri katerem si ni pomagal niti z zapiski. Zato meni, da njegove intelektualne sposobnosti niso načete. »Njegov duh je čil in zdrav, jasen in prodoren kot vedno. V tem smislu bi lahko brez težav še naprej opravljal svojo službo vrhovnega pastirja Cerkve.«
Rode je izjavo zaključil z opisom lastnih občutij: »Zajela me je žalost, ker izgubljamo očeta, podobna občutku osirotelosti. Pa vendar smo to njegovo dejanje sprejeli z velikim spoštovanjem, saj je predvsem znamenje njegove velike ponižnosti in nenavezanosti na pomembno funkcijo, ki jo je opravljal zvesto in predano. Prav to ga dela velikega.«
