Regina Križaj je leta 1988 po končani baletni šoli v Ljubljani takoj prejela prvi angažma v ljubljanskem baletu. Kot Dulcineja v baletu Don Kihot je odplesala svojo prvo solistično vlogo leta 1994. Sledile so številne vloge v klasičnih in modernih baletih: Bianca v Ukročeni trmoglavki, Julija v Romeo in Julija, Dobra vila in Aurora v Trnuljčici, Silfida v Silfidi. Za vlogi Odette in Odile v baletu Labodje jezero je leta 2002 prejela nagrado Lidije Wisiakove, za svoje umetniško delo pa tudi Župančičevo nagrado. Od leta 2005 je prvakinja baleta SNG Opera in balet Ljubljana.
V njenem plesnem opusu so ocenjevalci prepoznali, da »presežno združuje obsesivno težnjo po utopični transcendenci baletnega kanona z ostrino in plastiko sodobnosti. Prefinjenost baletnega jezika prepričljivo utemeljuje v vseh klasičnih vlogah, med drugim tudi kot Umirajoči labod v istoimenskem baletnem solu, kjer na glasbo Camilla Saint-Saensa z milino skladnih telesnih linij drobi odrski čas in ga pred očmi gledalca na novo sestavlja v široko polje rahločutne eksistence«. V baletu Bajadera je »z dramatičnim usidranjem v koreografsko partituro mistično nežna in nedosegljiva, a takoj zatem polnokrvno zemeljsko stvarna«, kot »virtuozinja baletnih sfer« je postavila nov mejnik slovenskega baleta. kem