Stanford je vrhunska fakulteta, ki ti, če nič drugega, da vrhunsko izhodišče za poznejše življenje. Predvsem zaradi treh stvari. Prva je, da ima zelo močno blagovno znamko, torej, ko povem bodočemu delodajalcu, poslovnemu partnerju ali pa človeku na ulici, da sem s Stanforda, prevlada stereotip, da sem sposoben človek, ki bo verjetno uspešen v življenju, kar mi da priložnost, da povem svoje mnenje, da predstavim idejo in da me ljudje jemljejo resno. Drugi razlog je, da te Stanford opremi z odličnim socialnim omrežjem. Oddaljenost od svetovno priznanih akademikov, poslovnežev, politikov in drugih ljudi, ki oblikujejo družbo, je namreč na Stanfordu zelo majhna. To ima, kot si lahko predstavljate, cel kup dobrih posledic za študente. Tretji razlog pa je, da te bodo na univerzi, če imaš to željo, opremili z orodji, ki jih potrebuješ za uresničenje tudi svojih drugih želja, pa naj bodo to sanje, da bi občutno vplival na razvoj sveta, ali pa »preprosta« želja živeti udobno življenje z družino na jadrnici na Hrvaškem.
Kaj vam je dal Stanford v treh letih študija?Največja korist univerze je osebnostna rast, ki sem jo doživel tudi sam. Stanford mi je dal več, kot sem sposoben izraziti. Morda samo za ilustracijo: ena od lastnosti večine ljudi tukaj, tako študentov kot profesorjev, je, da so izredno skromni. Vsi se namreč vsakodnevno zavedamo – če pozabimo, pa te tudi zelo hitro kdo spomni – kako polni neznanja, neumnosti in »mladosti« v širokem pomenu besede smo. Seveda je posledica tega akutno zavedanje, koliko spoznanj nas še čaka, da jih usvojimo. Konkretna posledica tega pa je, da se bo 90 odstotkov ljudi (poslovnežev, profesorjev idr.), ki so vsekakor bolj zaposleni in pomembni od mene, odzvalo, če jim pošljem elektronsko pošto z vabilom na kavo. Kajti zavedajo se, da kljub vsemu, kar so dosegli, obstajajo ljudje, ki jih lahko česa naučijo.
Kako poteka študij na Stanfordu in katere so najbolj opazne razlike med študijem na Stanfordu in študijem na Univerzi v Ljubljani?Uf, tu ni posploševanja. Obstaja vse od predavanj s stotimi študenti in seminarjev s tremi poslušalci, do tega da te pošljejo v kakšno podjetje ... Če koga zares zanima, naj prileti sem, pa ga z veseljem peljem na kakšno predavanje. Tukajšnji študij težko primerjam s slovenskim. Vse, kar lahko rečem, je, da je super. Če ima kdo težave pri odločitvi, ali študirati na Stanfordu ali na Univerzi v Ljubljani, mu lahko zagotovim, da je tukaj študij dober in da mu za odločitev za Stanford ne bo žal.
Kakšne so povezave med Stanfordom in industrijo oziroma podjetji in kako vplivajo na potek študija ter konkurenčnost študentov?Na to temo je bilo spisanih že veliko knjig, posnetih veliko filmov in ustanovljenih veliko svetovalnih podjetij. Sam sem tu le tri leta, tako da je moj vpogled zelo omejen, lahko pa rečem, da je povezav veliko in da ima industrija velik vpliv na univerzo ter tudi obratno. Ni pa vloga univerze, da podpira formalne programe povezovanja, povezave se tukaj vzpostavijo »organsko«, saj imata industrija in šolstvo veliko skupnih interesov. Če torej ni birokracije, ki bi onemogočila povezovanje, tudi ni potrebe po spodbujanju povezovanja.
Prav tako bi izpostavil pragmatičen način razmišljanja. Najbolj pogosto zastavljeno vprašanje je, kakšno vrednost ti kaj prinese. Torej, karkoli delaš, česarkoli se učiš ali karkoli predavaš, vedno se vprašaš, kakšno vrednost to prinaša in komu. Tak način razmišljanja zreducira nepotrebne procese. Takoj, ko neka stvar ne prinaša več vrednosti, se je zato znebimo.
Takšnega, pragmatičnega razmišljanja je v Sloveniji občutno manj. Še najmanj pa ga je v šolstvu, kjer bi bilo najbolj potrebno, če želimo zmanjšati razdaljo med delodajalci in univerzami ter s tem število brezposelnih diplomantov.
Če povzamem, tesna povezava med industrijo in fakulteto ustvarja zelo pragmatično razmišljanje; in obratno, pragmatično razmišljanje zmanjša razkol med industrijo in univerzo. Tak pristop ima svoje pomanjkljivosti, vendar je v veliki meri razlog za našo konkurenčnost.