Hrvati so upravičeno jezni, saj so med čudno transformacijo stare v novo LB ostali brez prihrankov. Če želijo sedaj vstopiti v EU, morajo sprejeti občutno nižje izplačilo dolgov, kot je njihova komercialna vrednost, in to še na dolgi rok, piše Večernji list.
Slovenci se morajo soočiti z obstoječim dolgom
Obenem se bodo morali Slovenci, ki jih njihove politične elite že leta skušajo prepričati, da dolgovi ne obstajajo, soočiti z dejstvom, da dolg obstaja in da ga bodo morali plačati, dodaja.
Časnik izpostavlja, da zaradi soočanja s temi dejstvi na obeh straneh meje ne preseneča, da pogajalci ne želijo razkriti podrobnosti, dokler rešitve ne bosta potrdili obe vladi.
»Inovativna« rešitev
Zato je treba nekoliko drugače pogledati na problem in ugotoviti, da bo Hrvaška vendarle dobila več, kot bi v neposrednih pogajanjih s Slovenijo, ki je izpostavljena pritiskom EU. Slovenija pa se bo izognila plačevanju ogromnih obresti in bo končno, brez politizacije, uredila ključno oviro za širitev poslovanja svojih podjetij na hrvaškem trgu.
Jutarnji list se sklicuje na neimenovane diplomatske vire in poudarja, da rešitev ne predvideva poravnave dolgov, temveč da gre za »inovativno« rešitev, kot je dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.
Zakaj se premierja nista že prej vključila v reševanje spora?
V ločenem komentarju izpostavlja, da je iz četrtkovih zadržanih izjav hrvaškega in slovenskega premiera, Zorana Milanovića in Janeza Janše, v Bruslju moč sklepati, da ni še nobenega dogovora. Obenem se sprašuje, zakaj se premiera nista prej vključila v reševanje spora, ko je bilo vendarle jasno, da lahko le onadva dosežeta rešitev spora.
Njuni politični karieri bo določil ravno izid spora o LB, nadaljuje. Če vprašanja ne bosta uspela rešiti, bi Janša bil v zgodovino zapisan kot politik, ki je nepovratno zastrupil odnose s sosedo in očrnil Slovenijo. Milanovića pa bi si zapomnili kot človeka, ki po desetletju dramatičnih pogajanj z EU ni uspel storiti zadnjega in najbolj pomembnega koraka ter ni popeljal Hrvaške v EU.
Neuresničeni dogovori iz preteklosti
Novi list še spomni na vrsto dogovorov iz preteklosti hrvaško-slovenskih odnosov, ki niso bili uresničeni - od sporazuma o meji pokojnih premierjev Janeza Drnovška in Ivice Račana do izjave nekdanjih predsednikov vlad Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, ki sta pred leti na Bohinju trdila, da je spor o LB rešen.
Čeprav zaradi obojestranske diplomatske diskretnosti ne poznamo podrobnosti predloga za ureditev problema LB, ki so ga obravnavali na Otočcu, mora rešitev predstavljati častni izhod iz pat položaja, meni komentator.
Opozarja, da na inovativnih rešitvah večinoma vztrajajo tisti, ki imajo malo pravnih argumentov, omenja pa tudi trditve zunanjega ministra Karla Erjavca, da je Slovenija uresničila svoje cilje. Komentator sklene, da je zato treba Pusićevo vprašati, ali je morala Hrvaška plačati za svoj vstop v EU.
Janša o LB: Rešitev se nakazuje, ideja obetajoča
Rešitev za problem Ljubljanske banke se nakazuje, ideja je obetajoča, vendar je koncept še v grobi fazi, je danes v Bruslju pojasnil premier Janez Janša v povezavi s četrtkovim srečanjem s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem ob robu proračunskega vrha EU. O rešitvi bi lahko odločali v sredini prihodnjega meseca, je ocenil.
Vprašanje prenesenih vlog nekdanje Ljubljanske banke v Zagrebu je odprto in to je problem, ki čisto formalno tudi zaradi sklepa odbora državnega zbora za zunanjo politiko preprečuje začetek postopka za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, je pojasnil Janša.
Po zadnjih sestankih in pogovorih na različnih ravneh, tudi po njegovem pogovoru z Milanovićem v Čilu ob robu vrha EU in Latinske Amerike, predvsem pa po zadnjem srečanju obeh zunanjih ministrov, se "neka rešitev nakazuje, vendar je ta koncept še v grobi fazi zaradi preučevanja na obeh straneh", je dejal.
"Ideja je obetajoča, to lahko rečemo. Vendar pa računamo, da je potreben še kakšen mesec dni preučevanja in usklajevanja, ki se ne bo dogajajo pred kamerami. Če bo šlo vse po tej časovnici naprej, potem lahko imamo na mizi rešitev za odločanje tam nekje sredi prihodnjega meseca," je ocenil slovenski premier.
Če bo poskus reševanja problema, ki poteka, uspešen, bo Slovenija po Janševih besedah tudi začela postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe. "Glede na naša ustavna oziroma zakonska pravila je ta postopek lahko razmeroma hiter," je še ocenil.
Na vprašanje, ali je od Milanovića dobil zagotovila, da bo Hrvaška umaknila pooblastila za tožbe hrvaških bank proti LB in NLB, kar je Slovenija postavila kot pogoj za ratifikacijo pristopne pogodbe, je Janša odgovoril, da je "ravno to stvar tega potencialnega dogovora", zato ne on ne njegov hrvaški kolega o podrobnostih ne bosta govorila.
"Preden se pride v javnost s tem predlogom, ga je treba še vsestransko preveriti, nenazadnje se mora slovenska vlada posvetovati tudi s parlamentom oziroma pristojnim parlamentarnim odborom, ker je bila pač tam bila sprejeta odločitev, ki jo je treba spremeniti, preden sploh lahko začnemo s postopkom," je sklenil Janša.
