Pri pripravi okoli milijarde evrov vredne gradnje plinovoda Južni tok Slovenija je prišlo do prvih zapletov.
S položaja izvršnega direktorja podjetja Južni tok Slovenija, ki sta ga lani ustanovila Gazprom in njegov slovenski partner Plinovodi, je namreč pred dnevi odstopil Janez Grošelj. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi odšel zaradi nekaterih nesoglasij pri organizaciji in delu podjetja, ki bo imelo v lasti slovensko traso plinovoda. Ta so povezana z različnimi pogledi na njegovo vlogo v projektu. Medtem ko v Gazpromu želijo, da vajeti pri umeščanju plinovoda v prostor v celoti prevzame Južni tok Slovenija, ki bi ga kadrovsko okrepili z več deset novimi zaposlenimi, naj bi v Plinovodih ocenili, da so te postopke – tako kot v podobnih projektih do zdaj – sposobni izvajati sami. Grošelj, ki po naših informacijah v Južnem toku Slovenija ni podpisal pogodbe o zaposlitvi, naj bi se zato odločil vrniti na Petrol.
Tudi sicer naj bi med slovensko in rusko stranjo v zadnjih tednih pri projektu prihajalo do nekaterih razhajanj »tehnične«, ne pa tudi strateške narave. Po neuradnih informacijah naj bi si v Gazpromu po tem, ko so s Plinovodi novembra lani podpisali dokument o vlaganju, ki je postavil dokončne temelje za gradnjo 270 kilometrov dolgega odseka plinovoda v Sloveniji, zdaj prizadevali projekt močno pospešiti. A pri tem naj bi ruska naglica, ki jo velja presojati v luči zaostrene energetske politike EU do Gazproma, še vedno aktualne priprave konkurenčnega plinovoda Nabucco in zanimanja Katarja za gradnjo plinskega terminala na Krku, trčila v slovensko »realnost«, natančneje relativno počasne postopke umeščanja. Pred dnevi je bila sicer končana prva obravnava prostorskega načrta za traso med Lendavo in Kidričevim, kjer se bo novi plinovod priključil na obstoječe omrežje.
Nova cena Južnega toka: 29 milijard evrov
Podjetje Južni tok Slovenija ima po družbeni pogodbi dva izvršna direktorja, ki sta zadolžena za operativo, pri čemer je bil Grošelj imenovan v »slovenski« kvoti, drugega pa določi Gazprom (to je avgusta lani postal Igor Belousenko, ki je v Sloveniji pred leti odprl tudi nepremičninsko podjetje Adriarus). Kdo bo nasledil Grošlja, ni znano, o tem pa bosta imela glavno besedo predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast in prvi mož Plinovodov Marjan Eberlinc, »slovenska« člana štiričlanskega upravnega odbora Južnega toka Slovenija.
Plinovod, ki bo nahajališča plina v Rusiji prek bolgarske črnomorske obale, Srbije, Madžarske in Slovenije povezoval z Italijo, bo sicer precej dražji od prvotnih načrtov. Pred dnevi so namreč iz Gazproma sporočili, da bo skupni strošek gradnje namesto predviden 16 milijard evrov znašal kar 13 milijard evrov več. Kljub temu naj bi načrtovana cena slovenske trase (970 milijonov evrov) ostala enaka. Južni tok naj bi začel delovati konec leta 2015, njegova začetna letna zmogljivost pa naj bi znašala 15,75 milijarde kubičnih metrov.
