Odvetnik Franci Matoz, ki je pred leti zaslovel predvsem z zastopanjem razvpitega koprskega župana Borisa Popoviča, postaja glavni odvetnik Janeza Janše, po nekaterih podatkih pa prevzema tudi zastopanje stranke SDS. Potem ko je Janša minule dni zaradi zamer glede poročila protikorupcijske komisije odslovil odvetnico Nino Zidar Klemenčič, je vse njene zadeve prevzel Franci Matoz. »Razmerje med odvetnikom in stranko je zaupne narave, zato ničesar ne bom komentiral,« je za Dnevnik dejal Matoz. Tako kot Nino Zidar Klemenčič smo tudi Matoza spraševali, ali je Janez Janša storitve njegove pisarne plačeval z gotovino in ali je njegova pisarna za Janšo kdaj poravnala kakšno sodno takso, kar je ena od nepravilnosti, ki jih je pri Janši zaznala komisija za preprečevanje korupcije.
Nasprotno od Nine Zidar Klemenčič pa Matoz ni hotel odgovoriti na naše vprašanje, ali je davčni urad, ki je lani vzel pod drobnogled poslovanje odvetnikov in odkril za okoli 600.000 evrov davčnih nepravilnosti, nadzor opravil tudi pri njem. »Na taka vprašanja ne bom odgovarjal, ker poslovanje naše odvetniške družbe ni javno,« je bil kratek Matoz, ki je še leta 2008 pompozno odpiral nove prostore svoje odvetniške družbe v središču Kopra, zdaj pa svojo pisarno seli na manj atraktivno in cenejšo lokacijo na Markovec. Iz njegove odvetniške družbe so odšli tudi nekateri odvetniki, tako da ima njegova družba zdaj štiri odvetnike in tri odvetniške kandidate. Se pa Matoz zaradi tesne povezave z Janezom Janšo zdaj uspešno prebija v različna državna podjetja, pooblaščen pa je tudi za vodenje vseh skupščin v podjetjih v državni lasti.
Imena odvetnikov »utajevalcev« davčna tajnost
Pri katerih odvetnikih so opravili nadzor in kdo so največji kršitelji, nam na Davčni upravi RS (Durs) niso mogli razkriti, saj jih zavezuje davčna tajnost. »Lahko pa vam zagotovimo, da so bili izbori odvetnikov za davčni inšpekcijski nadzor opravljeni na podlagi objektivnih kriterijev, pripravljenih na podlagi statističnih metod, naključnega izbora ter predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora,« so pojasnili na Dursu. Po neuradnih podatkih so dacarji vzeli pod drobnogled predvsem tiste odvetnike, ki so prikazovali nizke prihodke, čeprav je jasno, da delajo veliko več, in tiste, ki so denar prenakazovali v tujino. Po naših podatkih je bil med njimi tudi Matoz, a tega uradno nismo mogli nikjer preveriti.
Davčna uprava je sicer lani opravila 78 davčnih nadzorov pri odvetnikih, nepravilnosti v višini približno 600.000 evrov pa so odkrili pri 58 nadzorih. »Dodatno ugotovljene davčne obveznosti v nadzorih so med drugim posledica stališča določenih odvetnikov, da nastopi obveznost izdati račun in izkazati prihodke takrat, ko je delo končano v celoti oziroma ko odvetnik v celoti izpolni mandat in prejme plačilo. Zato prihodki niso bili izkazani v obdobju, ko so bile storitve dejansko opravljene, ampak šele ob prejemu plačila za te storitve ali celo šele po začetku davčnega inšpekcijskega nadzora. Opisano ravnanje ni skladno z zakonskimi določbami glede obdavčitve odvetniške dejavnosti, temu pa pritrjuje tudi pravna praksa,« so sporočili z Dursa. Poleg nepravilnosti pri izkazovanju prihodkov so bile nepravilnosti ugotovljene tudi pri obračunavanju davka na dodano vrednost, pri uveljavljanju olajšav, pri neupravičeno oblikovanih rezervacijah. Na odhodkovni ravni pa so si odvetniki neupravičeno prikazovali stroške, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, nepravilno obračunavali amortizacijo in potne stroške.
Evidence odvetnikov neustrezne
»Pri izvajanju davčnih inšpekcijskih nadzorov odvetnikov ugotavljamo, da se predložene evidence pri posameznih odvetnikih znatno razlikujejo. Pri nekaterih je mogoče na podlagi predloženih evidenc, podatkov in pojasnil hitro in učinkovito preveriti ustreznost obračunanih davčnih obveznosti, pri drugih pa kljub obširnemu preverjanju razpoložljivih podatkov ni mogoče izključiti dvoma o pravilnosti davčnih obračunov, saj nimajo ustreznih evidenc,« so pojasnili na Dursu, kjer tudi ugotavljajo, da so na podlagi navedenega potrebne spremembe oziroma dopolnitve zakonske ureditve področja evidenc v zvezi z opravljanjem odvetniške dejavnosti, ki bodo omogočale jasen in nedvoumen prikaz dejanskega stanja v posameznih primerih. Z ureditvijo navedenega področja bi zagotovili lojalnejšo konkurenco med odvetniki, saj so lahko tisti zavezanci, ki izpolnjujejo svoje davčne obveznosti in plačujejo zakonsko predpisane dajatve, v slabšem konkurenčnem položaju od zavezancev, ki davčnih obveznosti ne izpolnjujejo skladno z zakoni.
Na Dursu še ugotavljajo, da je že po prvi napovedi poostrenih davčnih nadzorov odvetnikov konec leta 2010 prišlo do povečanja prostovoljnega plačevanja davčnih obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb in davka od dohodka iz dejavnosti. Pri odvetniških družbah so se prihodki v letu 2011 glede na podatke pred začetkom projekta, to se pravi za leto 2009, povečali za 46 odstotkov, dobiček pa se je povečal za 40 odstotkov. Pri odvetnikih, ki dejavnost opravljajo kot fizične osebe, pa so v letu 2011 zaznali rast povprečnega dobička in deleža dobička med prihodki, kar je začelo povečevati število davčnih zavezancev v najvišjem dohodninskem razredu, ki se je do takrat ves čas zmanjševalo. »Vzpostavitev projekta davčnega inšpekcijskega nadzora odvetnikov je torej pozitivno vplivala na obnašanje davčnih zavezancev, saj so ti kljub znatni recesiji v letu 2010 in 2011 poslovno leto zaključili z rezultati, ki kažejo na porast prihodkov oziroma dobička v letu 2011,« so še sporočili z Dursa.
Odvetniška zbornica čaka stališče posebne komisije
Nadzor je torej prisilil odvetnike, da so začeli realno prikazovati prihodke in temu ustrezno začeli plačevati davke. Durs bo odvetnike kljub temu nadzoroval tudi v prihodnje. Za komentar smo prosili tudi Odvetniško zbornico Slovenije, katere predsednik Roman Završek pa nam je dejal, da se do ugotovitev Dursa ne bi opredeljevali, dokler ne dobijo poročila in stališča posebne komisije, ki se ukvarja s tem vprašanjem. »V zvezi s plačevanjem odvetniških storitev pa želimo opozoriti na 9. člen zakona o odvetniški tarifi – ta sicer ne velja več, se pa še uporablja do sprejema odvetniške tarife – ki določa, da stroški odvetniške storitve zapadejo v plačilo, ko odvetnik izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz mandatnega razmerja med njim in stranko oziroma naročnikom storitve. Če torej odvetnik opravlja storitve v sodnem postopku, zapadejo stroški njegove storitve v plačilo, ko je izdan sklep o stroških postopka,« je pojasnil Završek in dodal, da lahko odvetnik pred koncem postopka zahteva od stranke plačilo predujma, stranki pa mora za to izdati potrdilo.