Pritožniki - trije devizni varčevalci iz BiH, ki so vložili tožbo proti vsem državam naslednicam nekdanje Jugoslavije - so v postopku zatrjevali kršenje človekovih pravic in varstva premoženja, češ da zaradi nerešenega vprašanja nasledstva glede jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge varčevalcev ne morejo razpolagati s "starimi" deviznimi vlogami.
To je bil prvi primer pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, kjer so bile kot solidarno odgovorne tožene vse države naslednice SFRJ.
Sodišče je v sodbi ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija kršili človekove pravice, medtem ko kršitev drugih toženih držav (Hrvaške, BiH in Makedonije) dejansko sploh ni ugotavljalo.
Sodišče je Sloveniji naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nepremoženjsko škodo, poleg tega pa še morebitne davke. Enako odškodnino je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.
Sodišče je takrat s šestimi glasovi proti enemu tudi odločilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe, da bodo glede izplačila starih deviznih vlog pri Ljubljanski banki tako tožnika iz BiH kot vsi, ki so v enakem položaju kot onadva, lahko dobili prihranke izplačane pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih bank.
Kot sta danes v skupni izjavi pojasnila ministrstvo za finance in ministrstvo za zunanje zadeve, se je Slovenija za vložitev zahteve za presojo zadeve pred sedemnajstčlanskim velikim senatom sodišča odločila tako zaradi pravnih razlogov kot dejanskih pomanjkljivosti sodbe. Poleg tega ima primer resne politične implikacije za proces sodelovanja na Zahodnem Balkanu in znova odpira nekatera že rešena vprašanja po razpadu nekdanje Jugoslavije.
Sodba naj bi odstopala od sedanje sodne prakse
Sodba po mnenju ministrstev v veliki meri odstopa od dosedanje sodne prakse sodišča v Strasbourgu, vključno s sodbo v zadevi Kovačić iz leta 2008, kjer je sodišče upoštevalo nasledstveni okvir problematike ter ugotovilo, da gre za vprašanje, o katerem se morajo države naslednice pogajati in dogovoriti.
Sodba prav tako ne upošteva vodilnega načela nasledstva držav, to je načela teritorialnosti, na podlagi katerega je Slovenija brez diskriminacije poplačala vse devizne varčevalce na svojem ozemlju. Sodba je v očitnem nasprotju s pravili o nasledstvu držav, vključno s sporazumom o vprašanjih nasledstva, zato odločitev sodišča s tem ogroža njegovo izvajanje, pojasnjujejo.
Slovenija v pritožbi opozarja na dejstvo, da si je ves čas prizadevala za nadaljevanje pogajanj in za rešitev tega vprašanja v skladu z določili sporazuma o vprašanjih nasledstva, vendar zaradi zaviranja tega procesa na Hrvaškem in v BiH do potrebnega premika ni prišlo. Med drugim Slovenija izpodbija tudi napačno ugotovljena dejstva, vključno z domnevo sodišča, da so "stare" devize varčevalcev "najverjetneje pristale v Sloveniji".
Zaradi pomanjkljivosti sodbe, pomembnosti vprašanja in možnih dolgoročnih posledic tudi v luči medsebojnih odnosov med državami nekdanje Jugoslavije Slovenija meni, da bi moral o primeru odločati veliki senat sodišča, ki ga sestavlja sedemnajst sodnikov. V tem okviru Slovenija poudarja tudi dejstvo, da je bilo v senatu, ki je odločal v zadevi Ališić, od sedmih pet sodnikov iz držav naslednic nekdanje Jugoslavije.
Če bo petčlanski senat zahtevo za ponovno presojo pred velikim senatom sprejel, bi lahko glede na dosedanje izkušnje sodbo pričakovali v naslednjih dveh letih, sta še zapisali ministrstvi v skupni izjavi.
V sredo se bo sicer iztekel rok, do katerega so imele strani čas za pritožbo na odločitev ad hoc senata sodišča. O pritožbah bo najprej odločala posebna komisija petih sodnikov. Če jih bo komisija odobrila, bo o njih odločal veliki senat, če pa jih bo zavrnila, bo sodba postala pravnomočna.