Večernega dežurstva ne bo več
V primeru zmanjšanja stalne pripravljenosti za 40 odstotkov naj bi privarčevali 262.000 evrov. Navodilo so veterinarji, ki opravljajo javno veterinarsko službo s strani v.d. direktorja Uprave za varno hrano Jerneja Drofenika dobili pred tednom dni. Veterinarji tako sedaj od 22. do 7. ure ne bodo več v stalni pripravljenosti v primerih poškodb živali (npr. psov), v primeru nesreč tovornjaka z živalmi, mučenja živali in podobno.
V teh urah je tako vprašljivo zagotavljanje nadzora tudi v klavnicah, meni Štimec. »Če bo treba kakšno žival v tem času nujno peljati v klavnico, da se reši muk, ali pa če pride že zaklana žival na gospodarstvu in prepeljana v živilski obrat v petek, bo torej veterinar o tem odločal šele v ponedeljek?,« se sprašuje Štimec, ki dodaja, da bodo zahtevali dodatna pojasnila o teh navodilih.
Zaradi krčenja sredstev ne bodo več pripravljeni na izbruhe krvnih bolezni
Matjaž Ocepek z Veterinarskega inštituta RS je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da zaradi krčenja sredstev v prihodnosti ne bodo več pripravljeni na izbruhe kužnih bolezni.
Javna veterinarska služba je z varčevalnimi ukrepi prizadeta, ob tem pa je najbolj ogrožena skrb za zdravje potrošnikov in živali, meni Štimec.
Veterinarji v sistemu nadzora varne hrane bdijo nad varno krmo, nad varnostjo stranskih proizvodov, kužnimi boleznimi, izvajajo monitoringe in mnoge druge nadzore, vsa dela pa so načrtovana, saj izbor nadzorov temelji na oceni tveganja. Varčevalni ukrepi pa po Štimčevih besedah vplivajo na število veterinarjev, ki ta nadzor izvajajo.
Samo lani se je upokojilo 15 veterinarjev, letos pa naj bi zaradi nižanja mase plač brez službe ostalo še okoli 14 veterinarjev. Nadzor trenutno izvaja manj kot 200 veterinarjev. »Nadzora, kot ga pričakujejo potrošniki, ne bo več mogoče izvajati,« je izpostavil Štimec in dodal, da če nadzor peša, obstaja velika verjetnost, da pride do raznih afer, kot je izbruh bakterije escherichia coli (E.coli), izbruh antraksa ...
Problemi lahko prizadenejo tako živilsko predelovalno industrijo kot proizvajalce
Ob tem je predsednik sindikata Pergam Janez Posedi pojasnil, da v prihodnje ne bo več možno strokovno in kompetentno izvajati nalog, za katere so veterinarji pristojni. »Vsi problemi, ki se utegnejo pojaviti, lahko prizadenejo tako domačo živilsko predelovalno industrijo kot proizvajalce,« je poudaril.
»Gre za vprašanje 3,5 do štirih milijonov evrov, ki bi jih po naši oceni morala zagotoviti država, ker bi s tem tudi izpolnila evropsko zakonodajo,« je pojasnil Posedi in dodal, da je problem v tem, da se nihče ne želi soočiti s problematiko javne veterinarske službe. Ocenil je tudi, da se že sedaj krši zakonodaja, ker ne izvajajo več 24-urnega nadzora.
Ocenjuje še, da bi bile brez združevanja služb v Urad za varno hrano težave bistveno manjše.
Stavke ne izključujejo
Posedi ne izključuje niti stavke veterinarjev. Če bodo, bodo stavkali za materialni položaj javne veterinarske službe, posredno tudi za pogoje strokovno opravljenega dela. Za stavko pa po Posedijevih besedah ni izključeno, da ne bo večdnevna in ni izključeno, da ne bo tik pred veliko nočjo.
Na Upravi za varno hrano so pojasnili, da so bili standardi varnosti zdravja živali, ljudi in skrb za potrošnike vzpostavljeni na zelo visoki ravni, kar dokazuje odsotnost tako kužnih bolezni kot prehrambenih afer.
Izpostavili so, da uprava za varno hrano izvaja naloge nadzora v okviru njej določenih virov, tako materialnih kot kadrovskih. Pri izvajanju nalog upošteva načelo, da se uradni nadzor izvaja redno in na podlagi ocene tveganja, upoštevajoč zgodovino nosilcev dejavnosti in vsakršne druge informacije o tveganjih.
Prioriteta je varnost
Zaradi racionalizacije nadzora pa na upravi pojasnjujejo, da je bilo treba postaviti prioritete dela in sicer izvedba predpisanih ukrepov v primeru suma ali izbruha bolezni, stalen nadzor v klavnicah in redne naloge varstva potrošnikov in zagotavljanje varne hrane, izvajanje monitoringov, izvajanje potrjevanja veterinarskih spričeval, obravnava prijav občanov, obravnavanje vlog strank in druge naloge.
»Vsekakor so naloge povezane z varnostjo tista prioriteta, ki jo bo uprava izvajala, naloge povezane z gospodarskimi aktivnostmi pa bodo izvedene takoj, ko bo to mogoče,« so poudarili v sporočilu in dodali, da uprava izvaja vse aktivnosti za zagotavljanje visokega nivoja zagotavljanja varne hrane, kljub zaostrenim finančnim razmeram. Pri tem dosledno upoštevajo predvsem področja, ki imajo lahko neposredni vpliv na varnost hrane.
