Zona birokratskega somraka

Tom Hanks in Catherine Zeta-Jones, glavna junaka Spielbergovega filma Terminal iz leta 2004, nihata nekje med komedijo in dramo, ko Viktor Navorski na newyorškem letališču ostane brez veljavnega potnega lista »niti na nebu niti na zemlji«, ker se je v njegovi (namišljeni) državi Krakoziji zgodila revolucija, zamenjala oblast in je ZDA več ne priznavajo. Film je bil delno navdahnjen z usodo Mehrana Karimija Nasserija, ki je zaradi ukradenih dokumentov in evropske birokracije 17 let preživel na pariškem letališču Charles de Gaulle, zdaj pa živi v nekem zavetišču. In ko človek pomisli, da birokracija ne more prek nekih meja, je svet tokrat obkrožila novica o 56-letnem Indijcu, ki je zaradi ukradenih papirjev kar za 30 let obtičal v Omanu. Madhusudhan, ki je kot gradbeni delavec prvič prišel v Muskat leta 1977, je domovino zadnjič obiskal leta 1983. Ko se je vrnil v bogato zalivsko državo, so mu ukradli torbo s potnim listom in drugimi dokumenti, sam pa je izročen na milost in nemilost omanske in indijske birokracije končal na strehi neke hiše v Muskatu, kjer so za »utaborjenega« čakalca na identiteto skrbeli sosedje ter nazadnje socialni delavec, predstavljen kot Munir. Zahteva doslednih uslužbencev indijskega veleposlaništva v Omanu za izdajo začasne potne listine je bila enostavna. Pridobiti je treba rojstni list iz rodne Kerale, ki pa ga iz države, v kateri lahko z nekaj sto rupijami podkupnine dobiš skoraj vsako listino, nikakor ni bilo mogoče pridobiti. Prosilca se menda ni dalo identificirati, čeprav je imel pri sebi še vedno izkaznico indijske nacionalne kadetske šole, ki bi mu z malo več razumevanja za njegove težave lahko odprla pot domov. No, po treh desetletjih so birokratski mlini izvrgli njegov rojstni list in ga preposlali v Oman. A ubogi Madhusudhan je izmučen in izmozgan le nekaj ur prej umrl.