Ministra za finance Janeza Šušteršiča, ki je hotel že konec marca začeti prenašati slabe terjatve na tako imenovano slabo banko, je le nekaj dni po trojki – Evropski centralni banki, evropski komisiji in Mednarodnem denarnem skladu – na realna tla postavil še guverner Marko Kranjec. V Banki Slovenije so bolj ali manj pritrdili kritikam omenjene trojke. Ministrstvu, ki v času priprave spornega zakona ni kazalo kakšne pretirane pripravljenosti za bolj uravnoteženo in strokovno razpravo, pa celo svetujejo, da bi bilo morda smiselno spremeniti že sprejeti zakon.
V centralni banki so ponovili nujnost tega, da izvajanje posameznih ukrepov (dokapitalizacija bank, prenos slabih terjatev, izdaja državnih poroštev...) temelji na ugotovitvah njihovega nadzora. »V nobenem primeru v banki ne bi smelo biti dopustno izvajati ukrepa s prenosom terjatev in drugega premoženja banke na slabo banko kot samostojen ukrep, ampak le če se tak prenos izvaja kot del procesa dokapitalizacije banke zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke,« so poudarili v Banki Slovenije.
Spomnimo, da so imele tako kot slovenska javnost tudi omenjene institucije mnogo pomislekov na vladni način reševanja slabih bančnih bilanc. Opozarjajo na pomanjkanje kriterijev, na podlagi katerih bi se slabe terjatve prenašale z bank. Med drugim jih skrbi tudi premajhna vloga Banke Slovenije pri sanaciji bank in delovanju slabe banke ter da bi bilo njeno vodstvo podvrženo netransparentnemu delovanju in korupcijskemu tveganju. Še posebej je evropska trojka kritična, ker še ni znano, koliko bo davkoplačevalce na koncu stalo reševanje bančnih bilanc. »Banka Slovenije ponovno izpostavlja že večkrat izraženo mnenje, da je z vidika javnofinančnih učinkov najustreznejši ukrep stabilizacije bank neposredna dokapitalizacija, s katero se odpravi problem kapitalske ustreznosti bank,« so pojasnili.
»Poslabševanje kreditnega portfelja bank in s tem povezane nove zahteve po dokapitalizacijah se namreč ne bo ustavilo zgolj z izločitvijo določenih slabih terjatev iz bank, ampak šele z ustrezno sanacijo realnega sektorja, da bo to ponovno sposobno vračati kredite. Tako je sanacija realnega sektorja dejansko problem, ki ga morata gospodarstvo in država nujno razrešiti pred ali vsaj hkrati z vprašanjem sanacije bank,« so dodali v Banki Slovenije.
