Brežice. Na ministrstvu za infrastrukturo in okolje so morali po oktobrski javni obravnavi državnega prostorskega načrta za območje gradnje hidroelektrarne Mokrice krepko poprijeti za delo, da so lahko pripravili odgovore na množico pripomb in poiskali nadomestne rešitve. Za spremenjeno obliko načrta ravno te dni poteka javna razgrnitev, ki bo trajala do 5. februarja, javna obravnava pa bo potekala danes ob 16. uri v dvorani brežiškega mladinskega centra.
Če povzamemo najpomembnejše spremembe, velja omeniti, da bo po novem uslišana dolgoletna želja prebivalcev krajevnih skupnosti Jesenice na Dolenjskem in Velika Dolina po premostitvi Save ob jezovni zgradbi, saj jih zaradi oddaljenega mostu v Brežicah od lučaj oddaljene vasi Loče na nasprotnem bregu Save loči kar 14 kilometrov ceste. Prestavljeni bodo tudi nekateri daljnovodi, izboljšani dostopi do bodočega savskega bazena, urejenih bo kar nekaj rekreacijskih površin pri Termah Čatež, Mostecu in Velikih Malencah, spremenjen prvotno začrtan sistem obrambe pred poplavami ter prestavljena brežiška vzhodna obvoznica.
Civilne pobude spremenjena rešitev ne prepriča
Zaradi prevelike bližine stanovanjskih hiš in pričakovane izgube dosedanjega miru je zaradi te ceste protestirala skoraj vsa krajevna skupnost Zakot - Bukošek - Trnje, v civilno pobudo povezani posamezniki kategorično nasprotujejo tudi ponujeni odmaknjeni in zaradi dveh nadvozov na železniško progo in novih krožnih križišč občutno dražji rešitvi. Medtem ko se člani civilne pobude včeraj na to temo z nami niso želeli pogovarjati, njihov donedavni zastopnik Anton Hribernik meni, da ponujena prestavitev obvoznice ponuja zadosti dobrih rešitev in da zato ni več razloga za njihovo zavračanje. Pa ni samo obvoznica tista, ki buri duhove, in za danes popoldne napoveduje vročo razpravo, ki bi se utegnila razvleči pozno v večer.
Ne želijo še enega daljnovoda nad glavami
Nezadovoljstvo s predlaganimi novimi rešitvami je čutiti praktično na vsakem koraku. Po besedah tajnika krajevne skupnosti Dobova Branka Proselca tamkajšnji krajani nasprotujejo trasi novega daljnovoda, saj menijo, da jih že sedanji, ki elektriko iz krške nuklearke nad njihovimi glavami prenaša na Hrvaško, preveč obremenjuje. Poleg tega niso zadovoljni niti s predlaganimi protipoplavnimi rešitvami za vasi Rigonce in Loče ter obrežnimi rešitvami pri Mihalovcu. Še več nezadovoljstva je čutiti med prebivalci desnega brega Save.
V Ribnici in na Čatežu se želijo izseliti
Prebivalci Ribnice, katerih naselje je že danes ukleščeno v ožino med državno cesto in avtocesto, bodo z razširitvijo Save in izgradnje nasipa ob še tisto malo prostora, ki ga imajo, na kakršne koli želje po novogradnjah in obnovah domačij pa lahko kar pozabijo. Vse njihove dosedanje zahteve po preselitvi na državne stroške so naletele na gluha ušesa.
Enako se dogaja družini Budič s Čateža ob Savi, kjer že tretja generacija vodi gostilno na sotočju Save in Krke. »Že v času gradnje avtoceste bi gostilno skoraj morali zapreti, saj gostov na gradbišču praktično ni bilo. Preživeli smo s pomočjo kreditov, ki jih še danes odplačujemo. Bojimo se, da gradnje elektrarne ne bomo preživeli. Sploh si ne znamo predstavljati, kako bo potekala, ko pa naša gostilna stoji tako blizu Save. Kar je pa najhujše, na ministrstvu naših treh strani pripomb na osnutek prvega prostorskega načrta sploh ne jemljejo resno. Niti obiskali nas niso. Ne obravnavajo nas kot ljudi, kot državljane Slovenije. Njihov v nekaj skopih vrsticah podan cinični odgovor, da nam bodo predlagane rešitve prinesle bistveno izboljšanje sedanjega stanja in da bo vzpostavitev akumulacijskega bazena za nas dobrodošla s turističnega vidika, nas enostavno žali. Kdo si bo pa želel obiskati gostilno, z vseh strani obdano z betonskimi zidovi?« se sprašujeta gostilničarja Zinka in Peter Budič. Med drugo svetovno vojno rojeni Peter se spominja, da v njegovih mladih letih pri njih ni nikoli poplavljalo, kar pomeni, da niso oni tisti, ki so si hišo zgradili na poplavnem območju, kar jim danes nekateri očitajo, temveč da so jim vsakoletne vode v najnižje predele objekta prinesli poznejši človeški posegi v naravo. »Z vsemi temi posegi v vodno infrastrukturo vse od ljubljanskega Barja sem se dogaja to, da imamo mi vsako leto več vode v hiši,« ugotavlja Peter Budič, ki ravno tako kot krajani Ribnice edino mogočo rešitev vidi v izselitvi.
