Poleg prijetnega ozračja in premišljeno izbranega programa tudi številke o obisku pričajo o tem, da je pripoved o prenovljenem kinu na Kolodvorski – odprl se je jeseni leta 2008 – postala prava filmska zgodba o uspehu. Da bo kino iskal (in navsezadnje tudi našel) svojo prepoznavno identiteto, se je nakazalo že s preimenovanjem iz art kina Kino Dvor v Mestni kino Kinodvor, pa tudi s prenovljeno celostno podobo in vse bolj raznoliko (ob)filmsko ponudbo.
Ustanoviteljica tega javnega zavoda, Mestna občina Ljubljana, je takrat ocenila, da bo moral kino na leto pritegniti vsaj 50.000 obiskovalcev in si tako s prodajo vstopnic zagotoviti lastna sredstva. Ta cilj so za skoraj 20.000 obiskovalcev presegli že v prvem letu.
Najbolj obiskan film Drevo življenja
Najbolj gledan film od zagona prenovljenega kina je trenutno predlanski zmagovalec festivala v Cannesu Drevo življenja Terrenca Malicka, ki si ga je ogledalo 7989 obiskovalcev. Na drugo mesto po številu prodanih vstopnic (6432) se je uvrstil film Kraljestvo vzhajajoče lune Wesa Andersona, ki je bil v Kinodvoru tudi najbolj obiskan film lanskega leta. Od slovenskih filmov oziroma koprodukcij pa so največ gledalcev lani naštele Nočne ladje Igorja Mirkovića.
Tudi Film pod zvezdami, letni kino na Ljubljanskem gradu, je bil lani rekorden: na 24 zaporednih projekcijah so našteli 16.417 gledalcev. Lani so prvič izvedli tudi »drive-in« kino na Gospodarskem razstavišču, kjer se je nato na štirih projekcijah zvrstilo 140 avtomobilov. V mali dvorani z 21 sedeži so na 459 projekcijah doslej našteli 5739 obiskovalcev, najbolj gledan film pa je bil Cinema Komunisto Mile Turajlić.
Obisk Kinobalona, Kinodvorovega programa za otroke in mlade, se je v primerjavi z letom poprej povečal za več kot 35 odstotkov: v letu 2012 si je predstave ogledalo 27.666 gledalcev na 473 projekcijah. V Kinobalonu so obiskovalci najraje gledali animirani celovečerni film Hiša pravljic Dominique Monféry – videlo ga je 2767 gledalcev.
Kinodvorov repertoar sooblikuje tudi pomočnik direktorice za program Koen Van Daele. S pomočjo abonmaja za poznejša leta, ki so ga uvedli v sezoni 2009/2010, so znova pritegnili generacijo, ki po odprtju multipleksov in zaprtju mestnih kinodvoran dolga leta skorajda ni več hodila v kino, pravi predstavnica za javnost Aliki Kalagasidu. V kino so z animacijo in varstvom otrok pridobili tudi starše, pa dodaja Petra Slatinšek, ki skrbi za filmsko vzgojo ter program Kinobalon.
V prihodnosti Kino Ajdovščina?
Ker je med cilji sprejete strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana med letoma 2012 in 2015 navedeno tudi povečanje števila projekcij, predvajanih filmov in gledalcev, Kinodvor tesno sodeluje z ljubljansko občino in preverja možnosti za vzpostavitev več mestnih kinodvoran. V strategijo so vključili tudi idejno zasnovo projekta in pripravo dokumentacije za gradnjo minipleksa v središču Ljubljane.
Direktorica zavoda Nina Peče je Dnevniku zaupala, da je bila nekaj časa aktualna novogradnja na lokaciji pri Figovcu, ki pa je bila po njihovih informacijah že v fazi preverjanja ustreznosti deležna številnih nasprotovanj, tudi s strani same četrtne skupnosti. Konec prejšnjega leta pa je bila po besedah Pečetove predstavljena tudi zelo zanimiva vizija arhitekturnega biroja Scapelab in Arhitekti Dobrin, ki »zamirajoči« podhod Ajdovščina spreminja in »oživlja« v mestni kino. »V dogovoru z ustanoviteljem zato nadaljujemo preverjanje možnosti, ki bi ustrezale urbanističnim in tehničnim pogojem kot tudi vsebinskim smernicam preureditve podhoda Ajdovščina v mestni minipleks z več dvoranami,« je povedala Pečetova. Do konca letošnjega leta bo tudi znano, ali je lokacija v podhodu Ajdovščina primerna za gradnjo morebitnega Kina Ajdovščina, v katerem bi lahko domovanje našle štiri kinodvorane.