Smučišče z blizu tristo kilometri prog in skoraj sto žičnicami je na Tirolskem, slabih sto kilometrov zahodno od Salzburga. Ime Wilder Kaiser si je nadelo po gorskem masivu, ki sega 2344 metrov visoko. A smučanja ne ponuja na vršacih in pobočjih »divjega cesarja«, temveč na drugi strani doline, na hribovju, ki se zdi podobno našemu Pohorju. Z izjemo najvišjega vrha na zahodnem robu (Hohe Salve, 1829 metrov) segajo vrhovi gozdnatega hribovja od 1200 do 1700 metrov nadmorske višine. A zadeva je videti tako, kot bi denimo skozi vse Pohorje, od Kop prek Rogle do Snežnega stadiona v Mariboru, speljali desetine žičnic in iz vsega skupaj naredili en sam smučarski vrtiljak.
K vsaki žičnici gostilna
Srce tega »cesarskega« smučarskega sveta je v trikotniku med kraji Ellmau, Scheffau in Brixen, kjer smučarje in deskarje čaka okoli dvajset večinoma hitrih in sodobnih sedežnic ter za dodatek še ducat vlečnic. Lahko bi rekli, da je na tem območju največja gostota žičnic na kvadratni meter na svetu. Enako velja tudi za gorske koče in restavracije, saj so izračunali, da ena pride na vsakih 3,5 kilometra smučarske proge. Ali drugače povedano, ob vsaki malo daljši žičnici h krepčilu in osvežitvi kličeta vsaj dve koči. Tu so še zabaviščni parki za deskarje in smučarje, otroški vrtci na snegu, tri sankaške proge, »filmska« veleslalomska proga, kjer vaš spust posnamejo z več kamerami in si ga lahko pozneje ogledate na internetu… Posebna atrakcija je eskimska vas z barom in restavracijo v igluju, razstavo ledenih kipov in več manjšimi igluji, v katerih lahko tudi prespite.
Proge na tem delu smučišča so sorazmerno kratke in nezahtevne. Sicer vodijo spusti tudi do vsake vasi v dolini, a nekateri so bolj kot smučarskim presežkom namenjeni temu, da se turisti ob koncu dneva spustijo v dolino.
Dirka s časom
Zahtevnejši smučarji in deskarji bodo tako več zabave našli na omenjenem vrhu Hohe Salve, kjer proge ponujajo več izzivov, z vrha v kraj Söll pa je speljana tudi najdaljša proga (7,3 kilometra). Söll se lahko pohvali tudi z najdaljšo nočno smuko v Avstriji, saj štirikrat na teden osvetlijo kar deset kilometrov prog. Tistim, ki jim je bolj kot hrana, pijača in razne atrakcije pri srcu nabiranje presmučanih kilometrov, bo verjetno še bolj pri srcu vas Westendorf na drugi strani doline Brixen, kjer je nekaj daljših in bolj razgibanih spustov. Poleg tega je tudi odlično izhodišče za obisk bližnjega Kitzbühla; smučarski središči sta tako rekoč povezani, med njima je le nekaj minut vožnje z brezplačnim smučarskim avtobusom. Obisk razvpitega Kitzbühla je možen tudi iz drugih vasi na območju Ski Welt, a je treba kar pošteno namazati smuči in preskočiti kosilo, če naj se izlet izplača. Malo gre tudi za dirko s časom, saj če vse preračunate do zadnje minute in vam tik pred nosom uide avtobus, tistih »le nekak minut« lahko pomeni, da boste ob zaprtju žičnic obtičali daleč od doma. Tedenska smučarska vozovnica, ki velja tudi v Kitzbühlu (in še na osmih okoliških smučiščih), je sicer dobrih dvajset evrov dražja.
Največ za ta denar?
Tedenska (6-dnevna) vozovnica za SkiWelt stane 210 evrov, za otroke pol manj, kar je primerljivo z nam bližjimi (in precej manjšimi) središči na avstrijskem Koroškem. Tudi cene nastanitve in gostinskih storitev so podobne – vsekakor daleč od vrtoglavih cen v nekaterih mondenih zimskih središčih. Tako ne preseneča, da jih je nemški avtomobilistični klub ADAC drugo leto zapored postavil na prvo mesto med avstrijskimi smučišči po razmerju med ponudbo in ceno.
Pri »divjem cesarju« torej ne boste našli spustov z gorskih vršacev z razgledi, ki jemljejo sapo, in tudi ne razvpitih vratolomnih prog, na katerih se sicer merijo tekmovalci. Smučarsko središče pa je tako veliko, da je treba vsaj tri dni pošteno smučati, da ga spoznaš. Pri tem ti v vsem dnevu ni treba ponoviti nobene žičnice ali proge. Posamezni deli smučišča so zgledno povezani (četudi tu in tam po gozdnih poteh, kjer se je treba malo poriniti, deskarji pa si seveda pulijo lase), saj ni nikjer med smučarji tako osovraženih »povezav«, ko je treba smuči dati na ramo in hoditi v smučarskih čevljih na drug konec vasi. Za večino smučarjev in družin pa je vsega enostavno zelo veliko (ali preveč?). In niti ni daleč, iz Ljubljane je le dobre štiri ure vožnje, če želite, se lahko »od vrat do vrat« pripeljete tudi po avtocesti. gg