Zgodba se začenja v letu 2010, ko je založba Rokus Klett izdala literarni vodnik po tedaj maturitetnem romanu Gospa BovaryGustava Flauberta. Vodniki tega tipa so dober založniški posel, saj jih maturantje berejo vsaj tako množično kot predpisano izvirno literaturo. Pri tem konkretnem vodniku je na naslovnici in v kolofonu francoski pisatelj napačno poimenovan kot Auguste Flaubert.
V iskanju razlag za napako in njeno neodpravljivost smo se oglasili obema odgovornima stranema. Avtor priročnika Jurij Šink (pod njega in tudi pod vse preostale objave je podpisan kot Jure Šink) nas je skušal usmeriti k razlagi, da je prišlo do »napake pri tisku«, kar naj bi založba že leta 2010 javno argumentirala. Vendar so na založbi njegovo izjavo demantirali, saj je »v procesu priprave gradiva prišlo do spregleda napačno zapisanega imena avtorja, do napake torej, ki ni zanemarljiva«, kot je založba pojasnjevala že leta 2010. Ob vprašanju, kdo je za napako odgovoren, na založbi kažejo na avtorja knjige, ki je hkrati njen urednik. Zatem niso izdali več nobenega Šinkovega dela. Stroka je v zvezi s priročnikom opozarjala tudi na druge neustreznosti, od polresnic in »analitičnih inovacij« do njegovega interpretativnega dometa.
Za Slovence za vedno tudi Auguste
Trajna zabeležka v knjižničnem informacijskem sistemu Cobiss je problem zato, ker francoski avtor Gustave Flaubert v nobenem od virov ni znan kot Auguste Flaubert, ne gre za alternativno ime ali alternativni zapis imena, pač pa je enostavno napaka. »Pravilno, kar sem večkrat že povedal, je seveda samo Gustave Flaubert,« pravi tudi Šink. Asistent za špansko in hispanoameriško književnost na Filozofski fakulteti UL Ignac Fock je v prispevku za spletni literarni portal Airbeletrina razkril zanimive podatke o razsežnostih Šinkovega lapsusa.
Vnos »Auguste Flaubert« najdemo tudi v polju 900 formata CORMAC, ki ga knjižničarska stroka uporablja za normativno kontrolo imen glede na njihove variante. To polje poskrbi, da naše poizvedovanje za deli Cervantesa med najdbe vključi tudi tista, ki so izdana pod imenom »Cervantes Saavedra«, »Miguel de Cervantes« in drugimi, piše Fock. Ker polje vključuje tudi vnos »Auguste Flaubert«, nam poizvedovanje po Gustavu Flaubertu prikaže tudi Šinkovo publikacijo. In če Cobiss povprašamo po Augustu Flaubertu – nam iskalnik ponudi vsa dela Gustava Flauberta. To pomeni, da bo za Slovence – in samo za Slovence – Gustave Flaubert s pomočjo avtorja in NUK vedno tudi Auguste Flaubert.
NUK napake ne more odpraviti
Podatke o naslovu in odgovornosti so skladno z mednarodnimi standardi in veljavnim pravilnikom dolžni prepisovati dosledno s predloge, zaradi česar v njihovem delu ni mogoče najti napak, nam je pojasnila Valentina Velkavrh iz Oddelka za formalno obdelavo gradiva Narodne in univerzitetne knjižnice. »Na naslovni strani publikacije je navedeno Auguste Flaubert in podatek je pravilno vnesen v zapis,« kot pravi. Tudi kadar je jasno, da gre za tiskarsko napako, podatek prepišejo dosledno s predloge in na ustrezen način označijo, da gre za tiskarsko napako. »Publikaciji ob izidu niso bili priloženi popravki, niti nismo bili uradno obveščeni, da gre za tiskarsko napako, katalogizator sam pa v naslov, ki ga je oblikoval avtor ali urednik, ne more posegati,« še pravi sogovornica.
Je pa knjižnični informacijski sistem Cobiss s tem (to je z doslednim upoštevanjem pravil) hkrati in nehote tudi orodje za institucionalizacijo nove, napačne oblike imena nekega avtorja. Absurdno je tudi, kot pravi Ignac Fock, da so bibliotekarji, ki skrbijo za vnose in so zavezani k informacijski točnosti, primorani v Augustu prepoznati Gustava in tako uporabnike v bistvu zavesti. »Auguste Flaubert je debakel, je plod dobičkarske površnosti, je diletantski spodrsljaj, je, če hočete, slab izračun, defekten algoritem, zaradi katerega bi se viadukt sesul v prah in tunel sesedel. Ampak tragikomični fiasko, diletantizem in zaslužkarska produkcija zmot so se sistematizirali,« razmišlja Fock v prispevku.
Jurij Šink, sicer avtor skupno 13 literarnih priročnikov, nam je včeraj, ko smo ga seznanili, da založba njegovo izjavo glede krivde za napako demantira, priznal: »Tako je. Napaka je moja. Več kot priznati in se zanjo opravičiti, očitno vsake toliko časa, pa ne morem.«
