Torej, opozorili so nas, ugovorov ne bomo mogli trositi počez, češ, kaj vse ste zapisali in ne uresničili. Ponavadi so NPK-je opremili s tabelami, polnimi številk, statistikami, primerjalnimi izračuni, predvidevanji, sedaj imamo seznam želja. Kar so omenjenemu dokumentu večkrat očitali. Realizacija dokumenta je vedno zaskrbljujoče nihala, večino NPK-jev pa je spremljalo glasno in bojevito rojevanje vsem na očeh. Na javnih razpravah smo kazali strasti do bojev med sabo, s politiki, dogajalo se je ljudstvo, tresla se je gora. Tokrat varčujemo v vseh smislih in pogledih, saj ste slišali, ni vse v številkah in ekonomiji, varčujemo lahko tudi pri nematerialnih zadevah.
Dokument izpostavi glavna načela kulturne politike, od pravice do kulture, umetniškega ustvarjanja, skrbi za slovenski jezik do narodne/nacionalne zavesti, skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu, skupni slovenski kulturni prostor in kulturo po regijah, narave in okolja kot kulturnih vrednot. Niso pozabili na vzgojo, mlajše, manjšine, medije, kulturne industrije (glavni poudarek na področju kulture v koalicijski pogodbi). Obljubili so sektor, direktorat za kulturne industrije na ministrstvu, ga še čakamo. Inercija? Sedaj vsaj vemo, da je kultura, četudi brez svojega ministrstva, nekaj, kar v vladni sferi očitno obstaja. Do sedaj so dajali občutek, da dobro skrita oseba samo reže ali kopiči papirje, kreira ukrepe v nekem skritem kotu združenega kraljestva.
Dokument je obsežen, zato bom v rahel precep vzela samozaposlene. Člani delovnih skupin so opozorili, da so iz osnutka izbrisali nevralgični točki: izenačevanje pogojev za produkcijo nevladnih producentov z javnimi zavodi ter pripravo projekta in gradnjo Centra sodobnih plesnih umetnosti. Ravno ta vlada ga je ukinila. Nenadna ugotovitev, nočno razsvetljenje vlade, da je zgrešila, se spovedala, prosila odpuščanja med polaganjem temeljnega kamna, je nepredstavljivo. Resda pri sodobnem plesu omenjajo infrastrukturo in profesionalizacijo. Poudarijo, da si želijo nagrajevati (s plačevanjem prispevkov) predvsem vrhunske ustvarjalce.
Nerazumevanje področja so pokazali že z delno spremenjeno uredbo o poklicih za samozaposlene v kulturi. Do nedavnega je bilo možno, da so samozaposleni zaprosili za kombinirani status, recimo producent/publicist. Narava samozaposlenih je multi-uporabnost in praktičnost. Sedaj so nas uredili in natančno postrojili. Če bodo med preštevanjem čete ugotovili, da nimamo nagrad – letimo ven iz častne čete. No, razen če opravljamo deficitarni poklic. Nevladne organizacije so polne multipraktikov, ki v precejšnji meri izvajajo deficitarne poklice. Sami kulturniški specialci. Produkcija nevladnih organizacij bo deležna manj neznanih sredstev, bo pa zato močnejša postprodukcija. Pišejo o tarifnikih, o odprtih javnih inštitucijah, gledališkem inštitutu in uprizoritveni kooperativi (agencija, povezovalec domače mreže in mednarodno usmerjene promocije in postprodukcije).
Kaj pravi praksa? Ta inercija, ki se je razbohotila v času manka NPK? SKICO, ki na Dunaju skrbi za promocijo sodobne slovenske umetnosti, z rezidenčnim programom vred, naj bi po letu in pol ukinili. Kljub rezerviranim sredstvom za njeno delovanje v proračunu. Toliko o promociji v širšem domačem okolju – Evropi. Ministrstvo prav tako ni imelo nič pri novih davčnih obremenitvah za samozaposlene in delujoče na avtorskih pogodbah. Spremenjen način določanja dohodninske osnove, neuveljavljanje olajšav, da ne naštevam, kako nas mečejo med podjetnike, resda ne sodi v strateški dokument. Gre za operativne, praktične ukrepe. V NPK nas sicer režejo, a ne tako močno kot v realnosti. Ob robu strateškega razmišljanja me zanima, ali obstaja tabela z razpisi, ki so jih ukinili in s tem nevladnim organizacijam in posameznikom spodrezali preživetje? Kam je šel ta denar? Smo ohranili kakšno delovno mesto, dokupili rezervne dele?
Da bi se lotili spremembe delovnopravne zakonodaje in samozaposlene uvrstili med delavce in ne delodajalce, naš zaslužek pa bi štel za nekaj primerljivega plači in ne, kot sedaj, za dobiček – to bi bila gesta. Tako bi v bankah in ostalih administrativnih postopkih postali enakovredni državljani, ne pa da ostajamo zombiji v pravni praznini. Preveč konkretno, premalo načelno, preveč dela.