Spal nisem veliko in dobro, saj sem podoživljal obračun z Rusi. Vseeno se je bilo zjutraj prijetno zbuditi, kajti uvrstitev med najboljše štiri reprezentance na svetu je fantastičen dosežek. Toda časa za počitek seveda ni, kajti čakata nas še dve pomembni, najpomembnejši tekmi v Španiji. Verjemite, nismo še rekli zadnje besede.
Z zmago proti Rusiji, sedmi zaporedni na SP, se je Slovenija vmešala v boj za kolajne.To je bila zagotovo naša najtežja tekma na letošnjem prvenstvu. Ne le zaradi tega, ker je bila že sedma v dvanajstih dneh, ampak predvsem po telesni in duševni plati. Po zelo slabem začetku, ko smo sredi prvega polčasa zaostajali že za pet zadetkov, smo se le prebudili. V nadaljevanju smo Rusom vsilili naš sistem igre, jih povsem pretekli in to je bilo odločilno. Kljub številnim padcem v igri smo znova odlično odigrali končnico, kar postaja pri nas že kar tradicija. Tudi proti Rusiji smo pokazali in dokazali, da smo nočna mora za nasprotnike.
Rusi so se zaradi 24 minut izključitev in treh rdečih kartonov pritoževali nad nemškima sodnikoma Markusom Helbigom in Larsom Geiplom.Najlažje je izgovor za neuspeh iskati pri sodnikih. Brez dvoma jih zelo boli, da je tako majhna država, kot je Slovenija, premagala veliko Rusijo. Prepričan sem, da je bilo sojenje obojestransko zelo korektno. Njihovi grobi prekrški so bili v skoraj vseh primerih zreli za dvominutne kazni, čeprav se Rusi zdaj sprenevedajo in zatiskajo oči pred tem. Vsaka njihova izključitev je bila povsem zaslužena. So višji in močnejši, mi pa manjši in hitrejši, zato so nas, ker so zamujali v obrambi, ustavljali z grobimi prekrški. Sodnika poznam še iz nemške lige in veljata za kakovostna, njuno sojenje proti Rusiji pa je bilo na ravni četrtfinala SP.
Polfinalni nasprotnik Slovenije je Španija. Ali ste sposobni spraviti na kolena tudi favorizirane gostitelje?Španci igrajo vrhunsko, poleg tega pa nastopajo še pred domačimi gledalci, kar je velik plus. Zato bomo morali biti, če jih želimo premagati, ne stoodstotni, ampak 150-odstotni. Čeprav bodo favorizirani, se jih seveda ne bojimo. Igrati moramo takšen rokomet, kot nas je doslej krasil. To, da je breme favorita na njihovih ramenih, je lahko naša velika prednost: oni lahko veliko izgubijo, mi pa pravzaprav ničesar. Že tako smo veliko presenečenje tega prvenstva, Španci pa nekaterih tekem – z izjemo zadnjih dveh – niso odigrali na vrhunski ravni. Če ne bodo še tretje, bi bilo to za nas super. Imajo izredna krila in krožnega napadalca, to so motorji njihove reprezentance. In če nam bo to uspelo ustaviti, smo opravili največji delež zahtevne naloge. Mogoče se bo slišalo čudno, a polfinalna tekma s Španijo bo za nas verjetno najlažja, saj bomo neobremenjeni. Lahko bomo pokazali takšno igro, kot je v Španiji še nismo.
Komu dajete več možnosti na drugi polfinalni tekmi v Barceloni med Hrvaško in Dansko?Tekma bo zelo zanimiva in izenačena, odločale pa bodo malenkosti. Težko bi komu dal prednost. Hrvati na letošnjem tekmovanju igrajo zelo dobro, enako pa velja tudi za Dance. Hrvaška je v četrtfinalu izločila aktualne svetovne prvake Francoze, Danska pa je že v prvem polčasu povsem nadigrala Madžare, vendar je v drugem precej padla v igri.
Po osemmesečni odsotnosti zaradi poškodbe in operacije kolena ste se vrnili v reprezentanco, čeprav niste bili predvideni za nastop v Španiji.Lahko bi rekel, da je zame to sanjska vrnitev. Seveda nisem vesel, da se je poškodoval David Miklavčič in sem namesto njega jaz dobil priložnosti za igranje v Španiji, a tako pač je v športu. Sam si niti v sanjah nisem predstavljal, kaj se mi bo zgodilo. V reprezentanco sem bil povabljen zato, da bi treniral, se vrnil v tekmovalni ritem in kasneje pomagal izbrani vrsti v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2014 na Danskem, a se je drugače razpletlo. Upam, da sem dal in da bom tudi na zadnjih dveh tekmah v Španiji prispeval svoj delež v mozaik uspeha slovenske reprezentance. dek
