Na volišča, ki bodo odprta do 21. ure po srednjeevropskem času, je pozvanih več kot 5,6 milijona volivcev, prve izide vzporednih volitev pa je pričakovati takoj po njihovem zaprtju.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, na voliščih, ki so se odprla že ob 6. uri po srednjeevropskem času, zjutraj sicer ni bilo videti vrst. Številni Izraelci naj bi volilni dan, ki je dela prost, izkoristili za daljši spanec. A kasneje so pred več volišči v Jeruzalemu in Tel Avivu ob poletnih temperaturah in v sončnem dnevu nastale dolge vrste.
Po ocenah volilne komisije bi lahko do zaprtja volišč glasove oddalo več kot 70 odstotkov volivcev, kar je kakih pet odstotkov več kot na volitvah leta 2009, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Svoj glas je skupaj s soprogo Saro in sinovoma že dopoldne oddal Netanjahu. Na volišču v bogataški četrti Rehavija v Jeruzalemu je Netanjahu volivce pozval, naj podprejo njegovo volilno listo, ki jo skupaj oblikujeta stranki Likud in Izrael naš dom nekdanjega zunanjega ministra Avigdorja Libermana, ki je moral zaradi obtožb o poneverbah nedavno odstopiti.
"Likud-Bejtenu predstavlja vse ljudi. Močnejši ko bo Likud-Bejtenu, lažje bo Izrael uspešen," je dejal izraelski premier.
Ta blok bo glede na ankete pred volitvami danes pobral največ glasov in posledično zasedel okoli 32 sedežev v 120-članskem knesetu. To je sicer deset sedežev manj, kot jih zaseda sedaj, kar gre pripisati predvsem volilnemu presenečenju zadnjih mesecev, karizmatičnemu novemu vodji ultra desničarske stranke Habajt Hajehudi Naftaliju Benetu.
Glede na zadnje ankete bodo desne in desničarske stranke na volitvah pobrale med 61 in 67 sedežev, levosredinske in arabske pa na drugi strani med 53 in 57. Sicer se bodo na volitvah po anketah sodeč na drugo mesto uvrstili laburisti, a je njihova vodja Šeli Jačimovič že odločno zavrnila možnost sodelovanja z Netanjahujem.
Netanjahu bo po tako volitvah vodil zelo desno vlado, kar bo verjetno dodatno oddaljilo možnost mirovnega dogovora s Palestinci, judovsko državo pa bi lahko diplomatsko še bolj osamilo in povzročilo kakšen spor z ZDA.
Vodja palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je danes ocenil, da bo "že sedaj skrajna izraelska vlada postala še bolj fanatična". Palestinci morajo zato oblikovati strategijo proti "naraščajočem sionističnem ekstremizmu", je dodal.
Za slabo voljo med Izraelom in ZDA bi lahko poskrbelo tudi iransko jedrsko vprašanje, če Washington ne bo pristal na zahteve Netanjahuja po vojaški rešitvi.
Sicer pa se bo morala nova izraelska vlada soočiti predvsem z veliko proračunsko krizo, zaradi česar se lahko Izraelci, ki se že sedaj pritožujejo nad visokimi cenami, nadejajo varčevalnih ukrepov.
