Kljub zmagi Slovenija na igrišču večji del tekme ni delovala na najvišji ravni.

Kot kapetan nisem slabe volje zaradi naše slabše predstave, ampak sem bolj izčrpan in utrujen. Na tekmi s Srbijo smo se energijsko in čustveno povsem izpraznili, zato dolgo nismo mogli zaspati, naslednji dan pa nas je čakalo dolgo potovanje s slabim avtobusom. Nato je takoj sledilo kosilo, pa trening. V Barceloni se prvo noč sploh nismo uspeli naspati, včeraj dopoldan pa smo spet imeli trening. Ne iščem izgovorov, a tako veliko tekmovanje si ne bi smelo privoščiti takšnih organizacijskih spodrsljajev, kot so dolge avtobusne vožnje med mesti, v dvorani Sant Jordi piha veter kot zunaj...

Že v prvem polčasu je Slovenija imela plus osem (15:7), a namesto da bi Egipčane dotolkla, je spet poskrbela za velike padce v igri.

Očitno smo mislili, da je tekma že odločena, zato smo svojo igro malce »zabremzali«. Glede na kakovost tekmeca, ki ga sicer nismo podcenili, so takšna nihanja v igri bolj ali manj logična. No, kljub temu moram priznati, da smo pričakovali, da bo šlo lažje. Ko smo malce popustili, so Egipčani dobili občutek, da mogoče lahko obrnejo potek tekme, a nas niso niti resneje ogrozili, čeprav so se približali le na dva gola zaostanka. Odigrali smo svojo najbolj rutinirano tekmo nas SP, zmaga in uvrstitev v četrtfinale pa je edino, kar šteje.

Je po šestih tekmah v desetih dneh še ostalo kaj moči in energije za četrtfinale?

Čeprav smo se malce preveč mučili z Egipčani, sem prepričan, da imamo obojega še dovolj. Med tekmama z Egiptom in Rusijo nas čaka prost dan, v katerem se bomo lahko naspali, spočili in regenerirali. Tudi Rusi so se v osmini finala namučili z Brazilci, še precej bolj kot mi, saj so šele v dramatični končnici zmagali le za zadetek.

Zdi se, da ima Slovenija odprto pot do polfinala in boja za kolajne.

Pred nami je velika Rusija, ampak predvsem na zemljevidu. Upam, da v rokometu za nas ne bo prevelika. Nikogar se ne bojimo, čeprav vsakega spoštujemo. Nekaj je povsem jasno, naše glave hočejo v polfinale, nadejam pa se, da nas bodo pri tem ubogale tudi roke in noge. Res imamo odprto pot do polfinala, od katerega nas loči le še šestdeset minut tekme z Rusijo. V Španiji smo znova dokazali, da se lahko kosamo z vsako reprezentanco na svetu. Vse imamo v svojih rokah, in če bomo igrali tako, kot znamo, in Rusom vsilili svoj sistem in ritem igre, bomo zmagali. dek