Banka Slovenije, ki ji vlada z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ni dala večje vloge od posvetovalne, si bo pomembnejšo vlogo pri sanaciji bančnega sistema očitno skušala priboriti s podzakonskimi akti. Ali ji bo to tudi uspelo, sicer ni jasno, saj bo te sprejemala vlada. A vsebina osnutka uredbe o izvajanju omenjenih ukrepov, ki smo ga pridobili v uredništvu, podeljuje centralni banki več pristojnosti pri sprejemanju odločitev o tem, kdaj naj bo banka deležna ukrepov, katero premoženje naj se najprej prenese iz banke na tako imenovano slabo banko, pregledovala pa bo tudi vrednost prenesenega premoženja.
Določena vprašanja ostajajo še vedno odprta, med drugim ta, kakšno moč bo banka, deležna ukrepov, sploh imela pri odločanju o ukrepih, o prenosu terjatev in premoženja. Vsebina pogodbe, ki jo bo banka morala sklenila s slabo banko, namreč ni natančneje določena, medtem ko si banke po naših informacijah prizadevajo, da se v uredbo vnese določba, po kateri bi se vsi ukrepi in z njimi povezane odločitve sprejemali zgolj v soglasju z banko in ne po političnem diktatu vlade. Finančno ministrstvo naj bi osnutek uredbe že poslalo v posvetovanje na Evropsko centralno banko, uskladiti pa ga morajo še medresorsko in z evropsko komisijo.
Ne kreditne pogodbe, kapital bank bo osnova za ukrepanje
Centralna banka zaradi očitno pomanjkljivega nadzora nad bankami v minulih letih zagotovo nosi del odgovornosti za slab položaj bank, a dejstvo je, da bi bil kakršen koli poseg v bančni sistem brez aktivnega sodelovanja centralne banke težko predstavljiv in edinstven. Spomnimo, da se v Banki Slovenije že uvodoma o zakonu o slabi banki, pri pripravi katerega niso sodelovali, niso strinjali. Opozarjali so, da je čiščenje bančnih bilanc skozi slabo banko drag ukrep, zakon pa da odpira številna vprašanja in ustvarja negotovost tako glede pogojev za ukrepanje kot tudi glede učinkov ukrepov za banke in za širše gospodarstvo. Dvom o uspešnosti ukrepov, ki naj bi bili namenjeni sanaciji bančnih bilanc, vzbuja predvsem politična naravnanost zakona, saj si je vlada oblikovala zakonsko podlago za koncentracijo premoženja in ponovno podržavljenje zasebnih podjetij, ki so zašla v težave, zlasti pa za pogrom nad bankirji in komitenti, ki so na nasprotnem političnem bregu. Vse kaže, da skuša Banka Slovenije, ki sodeluje pri oblikovanju podzakonskih aktov skupaj z Združenjem bank Slovenije, ta vpliv zmanjšati. Ukrepov naj bi tako bile deležne zgolj banke, katerih delež slabih terjatev (terjatev, ki zamujajo s poplačilom več kot 90 dni, ali terjatev dolžnika, ki je v insolvenčnih postopkih) presega deset odstotkov vseh terjatev in če so banke hkrati v zadnjem letu dni same izvedle ukrepe za povečanje kapitala, a zaradi zunanjih okoliščin niso bile uspešne. V ukrep slabe banke bi bile vključene banke, ki bodo v roku šestih mesecev prejele novo zahtevo Banke Slovenije za zagotavljanje kapitalske ustreznosti, ker je ta ogrožena. Iz navedenega izhaja, da bodo slabe terjatve v slabo banko prenašale zgolj banke, za katere bo Banka Slovenije zahtevala izboljšanje kapitalske ustreznosti. Zakon, spomnimo, določa, da lahko poleg bank samih in Banke Slovenije pobudo za uporabo ukrepov da tudi Družba za upravljanje terjatev (DUTB). Ta bo ustanovljena po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Družbo bo nadzirala vlada, ki bo imenovala tudi štiri neizvršne direktorje.
Prenos ne zgolj slabih posojil, temveč slabih komitentov
Banka Slovenije bo imela besedo tudi pri tem, katero premoženje se bo iz bank prenašalo na slabo banko. To bodo posojila komitentov, ki z njihovo poravnavo zamujajo več kot 90 dni, ali so v insolvenčnih postopkih. Skupaj s posojili se bodo prenašala tudi zavarovanja, to so zasežene nepremičnine, kapitalske naložbe in tudi nestrateške naložbe banke. Prenašala se bodo lahko zgolj slaba posojila, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih pred 1. septembrom lani, pri čemer se morebitni kasnejši reprogrami posojil ne upoštevajo. Prav tako se bo lahko prenašalo zgolj premoženje, zaseženo pred tem datumom.
A uredba določa, da se za prevzem najprej določi tisto premoženje, »ki po oceni Banke Slovenije pomeni večje breme za banko«. Politične odločitve o prenosu slabih terjatev in zastavljenega premoženja morebitnih politiki manj všečnih komitentov bank bi lahko centralna banka tako omejila. Nepremičnine, kapitalske naložbe in nestrateške naložbe bank bi se lahko na Sklad za stabilnost bank, ki ga bo ustanovila DUTB, prenašale zgolj pod pogojem, če banki v minulem letu dni ni uspelo odprodati konkretnega premoženja pod tržnimi pogoji. Obseg premoženja, katerega prenos na slabo banko bi banka ali DUTB lahko zahtevala, bi bil prav tako omejen. Preneslo se bo lahko zgolj toliko premoženja, da bo banka po oceni centralne banke še vedno lahko učinkovito obvladovala tveganje in kapitalsko ustreznost. Če bi DUTB ali banka želeli prenesti več premoženja, bodo morali banki zagotoviti dodatni kapital.
Kljub vsemu pa dopušča uredba zelo veliko možnost koncentracije, in to ne le slabega, ampak tudi preostalega premoženja istega komitenta banke. DUTB in banka imata tako možnost, da poleg slabih terjatev na Sklad za sanacijo bank preneseta tudi druge terjatve banke do istega dolžnika, če to predstavlja »poslovno celoto«. To pomeni, da bi lahko banke na slabo banko prenesle vse terjatve od določenega komitenta, in sicer tako zapadle kot tiste, ki bi zapadle šele čez čas. Ne le slaba posojila, slabi komitenti se bodo torej lahko prenašali na slabo banko.
Tudi vrednotenje pod drobnogledom Banke Slovenije
Zakon, spomnimo, določa, da mora preneseno premoženje odražati »dolgoročno ekonomsko vrednost sredstev«, pri čemer pa ni bilo jasno, kakšna vrednost naj bi to sploh bila. Uredba razlaga, da gre za »vrednost, ki jo je za sredstva razumno pričakovati v stabilnem finančnem sistemu po tem, ko se zaključijo krizni pogoji, prevladujoči v času sprejema te uredbe«. Ocena realne dolgoročne ekonomske vrednosti po uredbi temelji na »tržnih podatkih ter realističnih in predvidenih napovedanih denarnih tokovih«. Navedeno je za banke po trditvah naših virov ugodno, saj to pomeni, da se pri vrednotenju premoženja ne bodo upoštevale trenutne razmere na trgu, ko je naložbe nemogoče prodati, ampak pričakovana prodajna cena po izboljšanju razmer. Ob tem velja omeniti, da pa mora DUTB po zakonu vsako leto odprodati najmanj deset odstotkov pridobljenih sredstev, prvič že letos. Poleg tega bo DUTB konec leta 2017 prenehala obstajati, če bi prodala več kot 75 odstotkov premoženja, pa bo ukinjena že prej. Preostalo premoženje in obveznosti družbe bodo ob ukinitvi prešli na Slovenski državni holding. Vrednost premoženja se bo ocenjevala v skladu s pravili evropske komisije o državnih pomočeh, kar bi preprečilo tako izkrivljanje konkurence med bankami kot moralni hazard. Kateri cenilci bodo opravljali vrednotenje, uredba natančneje ne določa, pravi pa, da morata vrednost pregledati tako pooblaščeni ocenjevalec kot Banka Slovenije. A uredba ne bank ne slabe banke nikjer eksplicitno ne zavezuje, da morajo tako določeno ceno tudi sprejeti, zato ni jasno, v kakšni meri bo ta prepuščena morebitnim pogajanjem.
Dokapitalizacije bank in sanacija mimo slabe banke
V primeru, da bi bila ogrožena stabilnost slovenskega finančnega sistema, bo lahko DUTB banke tudi dokapitalizirala. Prvotno bi bilo to dovoljeno zgolj v bankah, ki ne bi izpolnjevale zahtev Banke Slovenije glede kapitalske ustreznosti, a uredba dopušča tudi, da DUTB dokapitalizira banko, že če bi obstajalo zgolj tveganje, da banki kapitalske ustreznosti ne bo uspelo pravočasno zagotoviti. Za ukrep bosta potrebna sklic skupščine in javno objavljen prospekt. Možna pa bo tudi sanacija bančnih bilanc mimo slabe banke. Kot določa že zakon, bodo lahko banke same ali v sodelovanju z DUTB ustanovile tudi posebno namensko družbo, na katero bi prenesle tvegana posojila skupaj z zavarovanji. Ta družba bi se lahko zadolžila s poroštvom države in tako pridobljena sredstva namenila bankam za poplačilo prenesenega premoženja. Za pogoje, prenos in vrednotenje slabih naložb na namensko družbo veljajo enaka pravila kot pri prenosu na slabo banko. Namenska družba se lahko ukvarja zgolj z upravljanjem premoženja, ki so ga nanjo prenesli delničarji, torej banke. Banke, ki bodo želele uporabiti enega od ukrepov – to je prenos slabih posojil na slabo banko, poroštvo DUTB za prevzem terjatev bank, dokapitalizacijo ali pomoč pri ustanovitvi namenske družbe – bodo morale pripraviti »realno uresničljiv načrt kapitalske okrepitve«. V njem bo morala banka analizirati razloge za nastali položaj, predlagati ukrepe, oblikovati načrt prestrukturiranja in navesti ukrepe, s katerimi bo sama prispevala k izboljšanju kapitalske ustreznosti, in tudi kaj in kako bodo k sanaciji prispevali obstoječi delničarji banke.
